Prispevek obravnava problematiko načrtovanja podeželskega prostora, tako z vidika prejšnjih in sedanjih normativnih aktov kot zakonodaje in prakse v drugih državah. Še posebno so obdelane usmeritve ...Evropske unije podeželje in kmetijstvo, ki jih bo moralo upoštevati načrtovanje prostora. Na koncu so podane usmeritve za nastavitev metodologije načrtovanja in izvedbe ukrepov urejanja prostora na podeželju ob upoštevanju integralnega in sektorskega načrtovanja.
Otok pred Izolo Steinman, Franci; Gosar, Leon
Urbani izziv,
06/2002, Volume:
13, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Pomorska gradnja pred Izolo prinaša obogateno vrnitev prejšnjega stanja. Otok je umeščen tja, kjer ni pravnih režimov, ki jih uveljavljajo država ali lokalna skupnost. Pravni režimi, ki določajo ...uživanje vodnih pravic in omejitve (gospodarjenja, ravnanja, rabe), lahko omejujejo pravzaprav vse, zato mora biti njihova sinteza izhodišče za analizo skladnosti današnjih rab in za načrtovanje prihodnjih rab morja in obalnega območja. Na primer akvatoriji školjčišč, umeščenih brez zadostne analize stanja v Strunjanski zaliv, povzroča konflikte rab, nesprejemljivo omejevanje splošne rabe morja in nedovoljeno omejevanje sosednjih območjih. Opravljena analize pri otoku pred Izolo kaže, da tam takšnih posledic ni. Tam so predvidene le rabe v javnem interesu, saj se pri presoji sprejemljivosti najprej pretehtajo javni in nato skupinski interesi, morebitne posebne (npr. podjetniške) rabe pa dovolijo le, če ne omejujejo prej navedenih. To omogoča integralno gospodarjenje z obalnim območjem, ki upošteva funkcionalne povezave kopnega in morja.
V prispevku analiziramo vključenost prostorskega in okoljskega vidika v dokumente razvojnega načrtovanja, regionalne strukturne politike ter prostorskega in okoljskega načrtovanja na državni, ...regionalni in lokalni ravni. Predlagamo usmeritve za izpopolnitev sistema razvojnega načrtovanja ter za vključevanje prostorskega in okoljskega vidika v pripravo nove generacije regionalnih razvojnih programov. Predstavljamo tudi možnosti za povezovanje priprave regionalnih razvojnih programov in regionalnih zasnov prostorskega razvoja.
In 2005 the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning commenced the activities related to the changing of spatial planning legislation. The working group for spatial planning and ...land management, which is organised as a section of the Association of Surveyors of Slovenia, joined the activities. The working group proposed a guidance for legislation changes and its own comments on the new legislative proposals. Most of the attention was given to the use of spatial data in the process of preparation of spatial planning documents, to the presentation of spatial data together with land cadastre data, to geographic information systems, planning information and to the role of geodesy in the process of preparation and implementation of spatial planning documents.
The paper discusses the premises of the new spatial legislation in Slovenia, based on the analysis of the existing legislation on spatial planning and management, directions of the European Union in ...terms of architectural policies, directions of the European Landscape Convention and Resolution of the Council of Europe on architectural quality in urban and rural environments in the sense of the paradigm of sustainable development. The new legislation should provide a detailed definition of spatial planning at the municipal, regional and intermunicipal levels, and also at the state level, with clearly defined procedures in adopting spatial documents, definition in terms of contents and structure and requirements of relevant ministries, especially those responsible for management with natural resources and corresponding control and audit mechanisms.
S prostorskimi podatki se danes posredno ali neposredno ukvarjajo država, lokalne skupnosti, podjetja, številne vladne in nevladne organizacije, društva in druge neformalne skupine. Javnost želi in ...mora biti obveščena, kaj se dogaja v prostoru, v katerem živi, kateri projekti in aktivnosti se dogajajo, in ob tem s svojim mnenjem in aktivnostmi vplivati na čim bolj kakovostno bivanje v prostoru. Informacije, povezane s prostorom in prostorskimi projekti, so razpršene. Tudi učinkovita izmenjava informacij med občinami in državnimi upravnimi organi se še ne izvaja. Prostorsko načrtovanje je multidisciplinarna dejavnost z veliko sodelujočimi področji in ravnmi. Za uspešno delovanje v prostorskem načrtovanju je treba zagotavljati učinkovito sodelovanje med vsemi nosilci urejanja prostora – med državo in lokalnimi skupnostmi, med posameznimi organi državne uprave ter med lokalnimi skupnostmi samimi. V procesu prostorskega načrtovanja je zato izredno pomembna izmenjava informacij, kar pa je mogoče le z dobrim sistemom za njihovo zbiranje in posredovanje.
Prispevek obravnava pomen sodobne socialne geografije za pokrajinsko vrednotenje in prostorsko načrtovanje. Izpostavljen je geografski pristop v trikotniku: opis - razlaga - uporaba.
Prispevek poroča o ciljih in strategijah bruseljskega Evropskega koncepta prostorskega razvoja (EUREK). Avtor osvetli nekatere možnosti, ki jih ta strateški koncept ponuja in priporoča skupno ...načrtovanje razvoja na obmejnih območjih, tako partnerskih držav Evropske zveze kot njih in kandidatk za priključitev. Prostorski načrti, ki bodo upoštevali danosti in komplementarnost območij ob meji bodo deležni pomoči, ki jo nakazuje obravnavani strateški program EU.
Članek obravnava vprašanja o nosilni sposobnosti prostora za sprostitev in rekreacijo v obmestnih krajinah visokih naravnih ali kulturnih vrednot. Temelji na konceptu pristopov od spodaj navzgor, pri ...čemer uporablja metodo opazovanja in vedenjskih zemljevidov, ki temelji na drobnih kvalitativnih podatkih. Osredotoča se na zasnovo koncepta nosilne sposobnosti naravno vrednega obmocja za rabo in na ugotavljanje ocene nosilne sposobnosti takega območja za rabo. Izhajali smo iz Goličnik Marušic (2015), ki nakazuje smisel obravnave razvoja in načrtovanja zelene infrastrukture z vidika uporabnikovih potreb in navad ter s konceptom nosilne sposobnosti prostora za zasedbo vključili tudi varstveni vidik. Na podlagi izvedenih podatkov, pridobljenih z opazovanjem in kartiranjem vedenja, smo komentirali dejansko rabo, uporabnike z vidika starostnih skupin ter način zasedanja prostora, pogostost pojavljanja dejavnosti in načine zadrževanja v prostoru na primeru Jezera pri Podpeči, priljubljene izletniško-rekreacijske tocke na robu Ljubljanskega barja.
PDF
