Prispevek analizira dve kabinetni žanrski sliki iz druge polovice 18. stoletja, ki sta do konca druge svetovne vojne viseli v dvorcu Podsmreka pri Višnji Gori, danes pa sta v zasebni lasti v ...Ljubljani. Na podlagi pečatov in oznak na hrbtiščih ju zanesljivo povezuje z zbirko, ki jo je na Dunaju zasnoval Isidor vitez Klarwill (1842–1898), del njegove zbirke pa je ob nakupu posesti Podsmreka na Slovensko pripeljal njegov vnuk Peter Klarwill. Na podlagi študija arhivskih virov razkriva doslej neznane okoliščine prenosa dela rodbinske zbirke v Podsmreko leta 1935, prodajo dvorca Antonu Verovšku leta 1939 ter usodo zbirke in grajske opreme, ki sta ob prodaji dvorca državi po Verovškovi smrti prešli v javno last. Z zapuščino Klarwillov prvič povezuje tudi posamezne umetnine in kose opreme, ki so bili ob prodaji dvorca državi leta 1948 dodeljeni javnim muzejskim zbirkam.
Zaplemba – prenos – distribucija Renata Komić Marn
Acta historiae artis Slovenica,
10/2021, Volume:
26, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Članek obravnava usodo zbirke slik, ki jo je grof Ferdinand Marija III. Attems do leta 1945 hranil v svojem gradu v Slovenski Bistrici, ter na podlagi analize različnih arhivskih virov in ...ugotovljene konkordance med zapisi utemeljuje predlagane identifikacije posameznih slik, ki jih zdaj hranijo slovenske javne ustanove. Poleg provenience posamez- nih umetnin iz Attemsove zbirke je v prispevku predstavljen eden najpomembnejših elementov njihove zgodbe: kon- tekst povojne zaplembe, prenosov, skladiščenja v Federalnem zbirnem centru in nadaljnje distribucije po različnih slovenskih ustanovah.
V različnih slovenskih muzejih in zasebnih zbirkah hranijo več zbirk vzhodnoazijskih predmetov, od katerih so v zadnjih letih nekateri postali objekt večjega znanstvenega zanimanja. V prispevku je ...predstavljen primer kamna za črnilo iz zbirke osebnih predmetov Alme M. Karlin (1889–1950), ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje. Pred to raziskavo so bile osnovne informacije o predmetu iz omenjene zbirke redke, konkretni podatki o njegovi zgodovini pa pomanjkljivi. S to študijo primera je bila določena provenienca in osnovni podatki, hkrati pa predstavljen tudi metodološki aparat, uporabljen za raziskovanje in končno potrditev izvora obravnavanega predmeta. Osrednji del članka se osredotoča na raziskovanje pomena na kamnu izrezljanega pečata in na razrešitev ročno napisanega zapisa na spodnji strani predmeta. Oba zapisa sta tudi postavljena v širši kulturnozgodovinski kontekst vzhodnoazijske regije in v kontekst potovanja Alme Karlin.
Prispevek obravnava restitucijo predmetov kulturne dediščine iz Avstrije v Jugoslavijo po letu 1945. Ugotovitve predstavljajo podlago za nadaljnje umetnostnozgodovinske raziskave provenience. ...Prispevek izhaja iz kritične analize arhivskega gradiva, ki v tem kontekstu še ni bilo interpretirano in ki ga hranijo Arhiv Jugoslavije, Arhiv Republike Slovenije in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva Republike Slovenije za kulturo. V ospredje postavlja osvetlitev okoliščin, v katerih je potekala restitucija, rekonstrukcijo ključnih akterjev in ustanov ter oceno stopnje realizacije zahtevkov za vračilo predmetov kulturne dediščine, ki jih je proti Avstriji vložila Jugoslavija oziroma Slovenija. Pri tem izpostavlja vzroke za stanje in tako poglablja razumevanje procesa restitucije. Odgovore vpenja v širši kontekst rekonstrukcije povojne Evrope, od vloge zaveznikov in političnega, zakonodajnega ter diplomatskega oblikovanja nove države Jugoslavije do soočenja Evrope z vojno škodo in s tem povezanega vzpostavljanja novih identitet ter doktrine varstva kulturne dediščine. Zaradi velikega obsega arhivskega gradiva se prispevek osredotoča na analizo dokumentov jugoslovanske strani.
Raziskali smo vpliv različnih provenienc piščancev, spola živali in kosa (bedra vs. prsa) na senzorične in instrumentalne parametre kakovosti mesa. Tri tuje provenience (arbor acres, avian, ross) in ...dva domača križanca piščancev (prelux-bro1, prelux-bro2) smo spitali v kletkah do starosti 47 dni. Iz vsake skupine smo za analizo odbrali po 8 živali (4 jarčke, 4 petelinčke), od katerih smo po toplotni obdelavi (pečenje do Ts= 80o C) senzorično analizirali meso prs in beder (profil barve, teksture, arome) ter naredili instrumentalno analizo teksture z INSTRON aparatom kot rezno trdnost prečno (RTP) in vzdolžno (RTV). Ugotovili smo statistično značilen vpliv provenience na vonj in aromo mesa, ki sta najslabša pri piščancih ross, prav ti pa imajo najbolj mastno in mehko meso. Meso petelinčkov je v vseh senzoričnih lastnostih višje ocenjeno od mesa jarčk; za sočnost, mastnost in občutek v ustih so razlike značilne. Prsa imajo nasproti bedrom značilno večje RTP in RTV vrednosti, kar se sklada s slabšo senzorično ocenjeno mehkobo. Prsa so v primerjavi z bedri prav tako višje ocenjena za barvo in vonj, medtem ko so nižje ocenjena za sočnost, mastnost in občutek v ustih. Ugotovljene so tudi značilne korelacije med instrumentalno izmerjenimi ter senzorično izvrednotenimi lastnostmi teksture mesa piščancev.
Namen raziskave je bil proučiti vpliv provenience pitovnih piščancev in spola živali na senzorično kakovost celih piščancev po toplotni obdelavi. Za poskus smo odbrali po osem piščancev (4 jarkice in ...4 petelinčke) treh tujih provenienc: arbor acres (AA), avian (A), ross (R) in dva križanca domače provenience: prelux-bro1 (PB1) in prelux-bro2 (PB2). Po zakolu in zmrzovanju smo piščance toplotno obdelali s postopkom pečenja pri 190o C do središčne temperature v prsih Ts=80o C, nakar je bila opravljena senzorična analiza celih piščancev: barva, tekstura, mastnost in aroma kože, ter skupni vtis po kompletni analizi mesa beder in prsi. Rezultati so pokazali, da provenienca piščancev značilno vpliva na barvo in skupni vtis, deloma tudi na mastnost kože. Najboljšo barvo imajo piščanci A, najslabšo PB1, ki so bili hkrati najmanj mastni. Na teksturo in aromo kože pečenih piščancev provenienca ni vplivala. Petelinčki so za večino senzoričnih lastnosti značilno višje ocenjeni kot jarčke, z izjemo arome kože, ki se med spoloma ni razlikovala. Očiten je tudi značilen vpliv ocenjevalcev na ocene senzoričnih lastnosti.
PDF
