Ker vemo, da so se razmere v družbi spremenile, zagotovo vemo tudi, da se bodo posledično spremenile tudi zahteve glede profesionalnih veščin predvsem tistih profesij, ki so tesneje odvisne od ...družbenih razmer. Poklic učitelja je v tem kontekstu gotovo eden od najbolj občutljivih. Kot opažamo, vse več učiteljev otrok in mladine začenja videti kot del svojega profesio- nalnega dela tudi izobraževanje odraslih. Vprašanje je, ali je to bolj dodatek, honorarno delo in priložnost za premoščanje hudih časov ali nova karierna priložnost in resno strokovno srečevanje s koherentnim področjem, ki zahteva nekaj povsem specifičnih znanj in pristopov. V prispevku prikazujemo pestrost pričakovanj bodočih učiteljev, ki se v izobraževanje vključu- jejo z zelo različnih strokovnih področij.
Učna sposobnost zaposlenih in s tem celotne organizacije postaja zdaleč najpomembnejši dejavnik uspešnosti, prav tako pa tudi najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju in razvijanju kariere. Zapisali ...smo že, da se v družbi znanja koncept delovne kariere umika pojmu izobraževalne poti. Posameznik bo uspešen in motiviran za delo le, dokler se bo pri delu tudi učil in osebno razvijal. Potrebe po znanju so torej izjemno velike. Vsi vemo, da za opravljanje dela že zdavnaj ne zadošča več zgolj znanje, ki ga posamezniki prinesejo iz šol. Prav tako vsi vemo, da je znanje vselej predstavljalo moč. Malo manj se zavedamo, da se znanje spremeni v moč organizacije šele takrat, ko ga v organizaciji delimo. Delimo pa ga seveda takrat, ko ga znamo prenašati na druge.
Zadnji dve desetletji smo bili priče nezadržni gospodarski rasti, ki je bila plod rasti cen delnic, rasti cen na nepremičninskem trgu in eksponentne proizvodnje ter še večje potrošnje. Vendar pa smo ...leta 2008 prišli v gospodarsko krizo, ki je podobna tisti iz leta 1929, danes pa nam zaradi dogodkov v Grčiji grozi, da se bo tudi Evropa znašla v podobni krizi kot leta 1930 Nemčija. Menedžerji in finančniki so bili in so še vedno eden največjih akterjev gospodarske rasti (in tudi zloma), zato je danes, v obdobju velike negotovosti in počasnega gospodarskega ter družbenega okrevanja, še posebno pomembno, da si predočimo, kaj so temeljne predpostavke naše družbe in njenega delovanja. Zato v članku poskušamo razumeti temeljne pojme, na katerih gradi sodobna postmoderna in postindustrijska družba (njen gospodarski in izobraževalni sistem), kot kaj je znanje oziroma vednost, resnica, kaj je delo, smisel, dodana vrednost (inovacije) in osebno zadovoljstvo zaposlenega. Pri razumevanju teh pojmov izhajamo predvsem s stališča življenjskega svetovanja ter ga povezujemo z izobraževanjem odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj.
Avtorica je v prispevku predstavila štiri ključna področja, ki bi jih morali upoštevati pri razvoju kariere na novo zaposlenih, to so posameznik, zaposleni, organizacija in delovne naloge. Vsako ...izmed naštetih področij obsega še tri podpodročja ali učne naloge, kakor jih imenuje avtorica, iz katerih moramo črpati učne vsebine za izobraževalni načrt na novo zaposlenih. V prispevku opozarja tudi, da je veliko vsebin takšnih, ki jih lahko določi in izvede le delovna organizacija sama, in da upoštevanje tega modela sicer prinaša izobraževalnim organizacijam nove priložnosti, a hkrati tudi omejitve. Proti koncu prispevka opozori tudi, da bi morali biti takšni ali drugačni programi razvoja kariere tudi del šolskega kurikuluma, vsaj v zaključnih letnikih oziroma pred vstopom v delovno organizacijo.
Prispevek obravnava politiko obvladovanja znanja v funkciji modernega podjetniškega ravnanja s človeškimi viri. Posebna pozornost je namenjena holističnemu pristopu k obvladovanju znanja v konceptu ...razvojnega procesa kadrov. Obravnavano področje je tudi empirično ilustrirano - s poudarkom na modernem konceptu politike izobraževanja kadrov in politike razvoja kadrov v Planiki Kranj.
PDF
