Prispevek obravnava različne vidike regionalne identitete. Nastajajo in se ohranjajo tudi z družbenim delovanjem, ki poteka skozi različne dejavnosti družbenega življenja. Te se pogosto odvijajo v ...prostorsko zaokroženih območjih, povzročajo diferenciranost prostora in občutek skupne regionalne pripadnosti. Namen članka je nakazati vzroke regionalne identitete in kakšne so njene posledice v prostorskih strukturah. Ena izmed posledic je lahko tudi pojav identitetnih regij.
V prispevku je predstavljen pomen prometa za oblikovanje prostora in regije kot ene najbolj značilnih prostorskih struktur na zemeljskem površju. Medtem ko smo po teoretičnem konceptualiziranju ...prometa kot dejavnika oblikovanja prostora preverili njegov pomen za oblikovanje prostorskega razvoja Slovenije, smo s teoretičnega vidika enako naredili tudi za regijo in s praktičnega vidika za osrednjeslovensko regijo.
Regija kot središčni pojem geografije je obravnavana v treh sklopih. V prvem delu so predstavljeni poglavitni pogledi na regijo od Hartshorna do Paasija, drugi del vsebuje kritični pretres obravnave ...regije v slovenski geografiji, v tretjem delu pa so nakazani nekateri geografski elementi, ki opredeljujejo regionalno strukturo Slovenije.
V članku so prikazane posebnosti Istre v regionalnem razvoju Hrvaške. Posebej so izpostavljeni pomen geografskega položaja, gaspodarske razvitosti in razvoja. Regionalna identiteta Istre je ...analizirana z gospodarskega, kulturnega in političnega vidika. Prikazane so prekomejne funkcije Istre ter tendenca medregio-nalnega sodelovanja na področju Severnega Jadrana.
Na veliko žalost številnih ljudi so posamezni kraji med seboj čedalje bolj podobni. Problem je še zlasti opazen v novih stanovanjskih območjih, ki nimajo prepoznavnega značaja, in se jih pogosto ...opisuje kot anonimna okolja »kjerkoli«. Enako so označena mnoga nakupovalna območja in mestna središča, kjer se nadčasovne kakovosti tradicionalne mestne podobe postopno krhajo. Na splošno se od leta 1970 povečuje zanimanje za načine preusmerjanja tega procesa. Arhitekti, planerji in urbanisti raziskujejo metode v načrtovalskih postopkih, s pomočjo katerih bi oblikovali nove lokalne in regionalne identitete ter ustvarjali prostore enkratnih značajev, na katere bi lahko bili ponosni. V različnih teoretskih pristopih so bile predstavljene metodološke predpostavke, ki jih zasledimo v mnogih urbanističnih zasnovah in arhitektonskih rešitvah na večini celin in v različnih kulturnih sredinah. Za arhitekte in urbaniste je še zlasti zanimiva možnost uporabe ali celo prilaščanja že razvitih in na primerih preizkušenih metodologij.
PDF
