Katastrski občini Gorca in Slatina v Halozah, v eni najmanj razvitih pokrajin SV Slovenije sta primera dolgoletnega zaostajanja v gospodarskem in demografskem razvoju. Neugodne reliefne prilike so v ...kmetijstvu omogočile le intenzivno vinogradništvo. Zaradi specifičnih lastniških odnosov se je tukaj razvilo viničarstvo, kar je po letu 1945 sprožilo močno depopulacijo, ki je povzročila neugodno socioekonomsko strukturo obeh katastrskih občin in Haloz v celoti.
The articles derives from the research about potential socio-economic and landscape changes EU accession would bring for Slovenia as perceived by the local population in the selected region. The ...author analyzed which of the predicted changes have been also mirrored in the landscape and how removing the borders improved not just the quality but also the perception of the landscape. Special attention was given to the joined cross-border initiatives which aim at improving the local and regional economic conditions, advancing the agricultural practice and better environment in the region. On one hand, the accession has been along with the opportunities EU initiatives offer accepted as the positive change in the region, on the other it has requested several, sometimes unwanted adaptations in the local communities in order to comply with the EU policies and legislation.
Članek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena pred priključitvijo Slovenije Evropski uniji z namenom, da se ugotovi, kako lokalni prebivalci dojemajo in predvidevajo družbeno-gospodarske posledice in spremembe v kulturni krajini, ki jih bo ta politična sprememba prinesla. Avtorica je analizirala, kako se napovedane spremembe odražajo v prostoru 10 let kasneje in kako je odprtje metje izboljšalo kakovost in tudi dojemanje krajine. Slednja se je spremenila zlasti zaradi prekomejnih CBC iniciativ, katerih namen je izboljšanje lokalnega in regionalnega gospodarstva, napredek kmetijstva in večja trajnost regije. Zaključimo lahko, da je priključitev Evropski uniji regiji prinesla pozitivne spremembe, vendar se je potrebno zavedati tudi nezaželenih posledic, ki nastanejo zaradi prilagajanja lokalnih skupnosti evropskim politikam.
Istočna Hrvatska zbog svojih strukturnih i dinamičkih obilježja izrazito zaostaje u regionalnom razvoju Hrvatske, što je posljedica brojnih čimbenika, osobito posljedica Domovinskog rata, propadanja ...industrije te slabosti poljoprivredne proizvodnje. Nakon ulaska Hrvatske u Europsku uniju, akumulirani strukturni problemi među kojima se ističe nezaposlenost, rezultirali su velikim iseljavanjem iz Istočne Hrvatske. Cilj ovog rada je analizirati intenzitet depopulacije u Istočnoj Hrvatskoj na razini županija, gradova i općina u tekućem međupopisnom razdoblju u kontekstu regionalnog razvoja. Na temelju analiziranog stanja može se zaključiti da je smanjivanje zaostajanja Istočne Hrvatske u regionalnom razvoju Hrvatske gotovo nemoguće.
This book (‘Spatial and regional development of the Mediterranean: A unified approach and selected tools’) discusses the main development challenges and factors influencing the attainment of ...territorial cohesion and competitiveness of Mediterranean regions. In addition to the main physical and socio-geographic features, it summarizes some of the results of the transnational project OTREMED (Tool for the Territorial Strategy of the MED Space). The methodology for developing a uniform approach to spatial and regional planning in the Mediterranean macroregion – or a tool for uniformly monitoring the area’s development challenges – has been developed as part of this project. This tool is based on selected development factors and indicators, which are presented in greater detail for the Mediterranean part of Slovenia.
V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti regionalne komponente pri načrtovanju razvoja podeželja. Urejanje podeželskega prostora in razvoj teh območij se je začel v srednjeevropskih državah ...pred približno tridesetimi leti predvsem zaradi velikih strukturnih sprememb v posameznih dejavnostih. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi Slovenija poskušala razviti metode urejanja in razvoja podeželja, žal pa smo ostali bolj pri poskusih. Uvajanje regionalne komponente je nujnost, saj razvoj ne more biti uspešen zgolj na manjši prostorski enoti.
Prispevek obravnava vlogo razvojnega načrtovanja na področju regionalnega razvoja, kot ga opredeljuje Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Predstavljen je pomen in glavni elementi strategije, ...kot so vizija, načela in kvantificirani cilji ter institucionalni okvir, ki se neposredno kaže v teritorialni členitvi Slovenije na dvanajst statističnih regij. Predstavljen je Državni razvojni program 2002-2006, ki pomeni operacionalizacijo zastavljenih ciljev.
Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji ...zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne,urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerihželimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev jebila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero soznačilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin.
Prepoznavanje območij varovanja in njihovih vrednot ter ustrezna opredelitev njihove vrednosti lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju. Območja varovanja z razvojnega vidika ...združujejo okoljske, kulturne, socialne in človeške potenciale, ki imajo v skladu z načinom varovanja določeno neposredno oziroma posredno uporabno vrednost in tudi vrednost neuporabe. Ta območja je potrebno razumeti ne le kot območja varovanja ampak kot območja velikih, v Sloveniji pretežno neprepoznanih in razvojno slabo aktiviranih potencialov.
PDF
