Nove tehnologije v zadnjih desetletjih korenito spreminjajo jezikovno rabo. Vkljucevanje v razlicna druzbena omrezja in virtualno klepetanje oz. komentiranje poteka prek jezikovnih strategij, ki ...ustvarjajo nove besedilne vrste in v njih jezikovne izbire, prilagojene novim funkcijam vedno bolj mobilnega in azurnega uporabnika. Ena novejsih oblik komuniciranja je Twitter. Zaradi svoje interaktivne funkcije je postal eno od najpopularnejsih druzbenih omrezij (Parmelee, Bichard 2012). Stevil- nim uporabnikom omogoca interakcijo, ki je ne bi mogli vzpostaviti in vzdrzevati z medosebnim odnosom (Arceneux, Schmitz Weiss 2010). Objavlja kratka besedila, poslana prek racunalnika ali mobilnih naprav, in je zato idealen za analizo jezikovnih sredstev vrednotenja v omejenem kontekstu. Prednost mikrobloga je, da omogoca hitro objavo mnenjskih odzivov posameznikov na posamezna druzbena dogajanja in intenzivno interakcijo med njimi, s katero ustvarjajo »virtualno skupnost« (Rhein- Gold 1993). Tematsko zaokrozena interakcija je zelo primerna za raziskovanje inte- rakcije vsebinsko zamejene virtualne skupnosti (Michele ZaPPaviGna 2011). V primerjavi z drugimi druzbenimi omrezji je Twitter pomemben tudi zato, ker njegova sporocila (tviti)1 presegajo sfero zasebnega sporocanja in so pomemben javni vir druzbenega dogajanja (Hermida 2013). Analiza jezika tvitov, ki bi povezala jezikovne izbire in ustvarjanje vrednotenjskih zarisc, bi prispevala k razumevanju aktualnega jezikovne- ga vedênja, ki ga omogocajo nove tehnologije ter spreminjajo dosedanje jezikovne in druzbene strategije. S studijo bomo skusali tudi zavrniti pogosto kritiko Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, ki nimajo medosebne interakcijske vrednosti (Arceneaux, Schmitz Weiss 2010). Stalisce je najbolj neposreden odraz vrednostnega konstruiranja predmetov per- cepcije prek pripisovanja obcih pomenov, zato verjetno v splosni, nestrokovni rabi najpogosteje in najtesneje povezano s pojmom vrednotenja. Clenjeno je na tri poddi- menzije, in sicer custva (affect), nanasa se na vire za razlago custvenih odzivov, ki v primeru te poddimenzije ni posebej opredeljeno in je lahko aktant, njegovo dejanje, dogodek, stanje ali stvar (na primer »Grozljivi dogodki prejsnjega tedna so nam spro- zili custva groze, skrbi in zdaj potrtosti«). Druga poddimenzija stalisca je presoja/ odnos do ljudi in njihovih dejanj (judgement), ki izhaja iz razlicnih normativnih nacel, vrednostnega okvira etike in morale ter zaobjema razlicne tipe izrazanja (ne) skladnosti clovekovih lastnosti in dejanj s posameznikovimi in/ali druzbenimi pri- cakovanji (na primer, »Se huje, to pomeni vec administracije, vec revscine in gro- zenj«). Tretja podkategorija odnosa je presoja/odnos do entitet, stanj, procesov (appreciation) in se nanasa na vire, ki ustvarjajo vrednotenje stvari, vkljucno z narav- nimi pojavi in semiozami (kot izdelki ali procesi) glede na estetiko ali vrednost (npr. »In kot bonus smo slisali destruktivno, katarzicno razlicico pesmi Jima Hendrixa.« (MarTin, whiTe 2005: 35). Pomeni vseh leksemov v omenjenih poddimenzijah sta- lisc so na podlagi semanticne usmerjenosti oziroma polarnosti razvrsceni v proti- pomenske pare. Pomene razdelimo na vrednostno pozitivne, negativne in nevtralne, pri cemer sta pozitivna in negativna valenca, vsaj pri sodobnejsih pristopih, navadno razumljeni kot vecstopenjski. Novejse studije SFJ (Martin 2000, 2007; Knight 2008; Sumin Zhao 2010; Zappavigna 2011) priporocajo, da se analiza vrednotenja poveze z analizo sklapljanja (coupling), tj. analizo tistih jezikovnih sredstev, ki razkrivajo vrednote, izrazene za pripadnost. Pripadnost je simultan proces povezovanja in identitetnega pogajanja, v katerem se udelezenci na podlagi lastnih stalisc povezujejo z drugimi clani skupnosti (kniGhT 2008: 487). Pripadnostno skupnost na Twitterju razumemo v Goffmanovem (1963) smislu kot kratkotrajno skupnost, ki jo povezuje skupna tema. Vezi med udelezenci v skupnosti predstavljajo druzbeno dimenzijo v interakcijo vkljucenih udelezencev in so v besedilu izrazene s sklapljanjem vrednotenja z ideacijo (Martin 2000, 2007). ZaPPaviGna (2012a: 211) je opredelil sklapljanje kot soobstoj diskurzivnih seman- ticnih ali slovarsko-slovnicnih sistemov, ki se v besedilu uresnicujejo kot dolocen vzorec povezav. Koncept vkljucuje preprosto idejo jezikovne razporeditve; dve je- zikovni enoti se v besedilu pojavljata druga poleg druge (Zappavigna 2011). Knigh- tova (2008) je v svoji studiji o humorju v SMS-sporocilih dokazala, da vrednostni in ideacijski pomeni delujejo pripadnostno, torej pritegnejo druge uporabnike v vir- tualno skupnost. Zappavigna je v kvantitativni studiji 45.000 tvitov o zmagi Baraka Obame na predsedniskih volitvah leta 2008 ugotovil, da je tematska oznaka #Obama privabljala clane obcinstva, ki jih je zanimalo vrednotenje Obamove zmage (ZaPPa- viGna 2011: 800-01). Tematska oznaka #Obama je vkljucevala tvite, ki so temeljili na povezavi medosebnih in ideacijskih pomenov. V okviru te tematske oznake je bila v tvitih najpogosteje objavljena dvojica jezikovnih enot »Obama« in »srecni« (prav tam: 803). Medtem ko so studije pripadnosti na Twitterju, ki temeljijo na merjenju po- gostosti interakcije, koristne, je treba razumeti tudi znacilnosti vrednotenjskega jezika za pripadnost na Twitterju v konkretnih jezikovnih izbirah, kar bomo skusali pokazati na primeru slovenskih tvitov o olimpijskih igrah. Medosebna funkcija se jasno kaze z ogovorom sportnikov v zvalniskih pastavkih in oblikami velelnika v 1. osebi mn., s katerim so uporabniki ustvarjali navijasko skupnost, tako da so se vkljucili vanjo in ustvarili omejeni sporocanjski krog, ta je namrec po vsakokratni tekmi razpadel (prim. korosec 1998: 166). Prva oseba mnozine je v primerjavi s Koroscevim opisom omejenega sporocanjskega kroga v novinarskih besedilih pri tvitih v drugacni funkciji: prva oseba je sicer res sestevek tvorca tvita in naslovnikov, a je vkljucitev zgolj custvena3 in hkrati prekrivna s po- govornim velevanjem, ki sicer v zapisu niha med knjiznostjo in pogovornostjo (daj- mo/dejmo, prim. ToPorisic 2000: 519). Pripadnost je bila ustvarjena s sklapljanjem imena sportnikov (v zvalniski obliki) in eksplicitnega pozitivnega odnosa do ljudi in njihovih dejanj, ki mu je obicajno sledil eden ali vec klicajev in/ali smeskov, ki so stopnjevali sporocilnost in custvenost. Tipicen je primer prevladujoce povezave pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj: »Dajmo/Gremo, ime spor- tnika!«, ki mu je bil pogosto dodano tudi pozitivno custvo spodbujanja k uspehu »Drzimo/Stiskajmo pesti!«. Tu je prva oseba mnozine vezana zgolj na sonavijasko skupnost in ne vkljucuje sportnika, a vendarle vzpostavlja novi omejeni sporocanjski krog vsakokratne navijaske skupnosti. Ta vzorec vkljucuje vzorec tipicnih tvitov, ki so prikazani spodaj:
