Zasnova novega slovarja krajšav Mojca Kompara
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Volume:
23, Issue:
1
Journal Article
Open access
Predstavljen je koncept slovarja krajšav v slovenskem prostoru, ki je v nastajanju, in sicer po pregledu dosedanjih dosežkov in slovarskih poskusov. Največja pozornost je posvečena naboru gesel ter ...obliki in strukturi geselskega članka. Prispevek se dotika tudi problematike tujih krajšav in prevajanja slednjih ter vključevanja enciklopedičnih podatkov in kvalifikatorjev.
Prispevek obravnava dnevniške poizvedbe uporabnikov po spletnih različicah dveh slovenskih slovarjev – Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) – na ...naslovu bos.zrc-sazu.si. (BOS), ki je bil skoraj celo desetletje (2000–2010) vstopna točka za iskanje po različnih besedilnih zbirkah in slovarjih, pripravljenih ali prilagojenih za spletno okolje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani. Usmerili smo se prav na področje neuspelih poizvedb. Pokazalo se je, da za slovarje nove generacije, tj. za slovarje, ki so zasnovani primarno za splet, uporabnik potrebuje iskalnike z namigi, iskalnike s popravki neuspelih poizvedb in zbirne iskalnike po različnih slovarjih, v slovarju pa čim bolj celovito in neokrajšano informacijo.
Prispevek predstavlja teoretična in metodološka izhodišča za prikaz frazeoloških in paremioloških variant v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja), ki je na portal Fran dostopen pod ...imenom eSSKJ, ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), katerega prvi prirastek bo objavljen leta 2020 na istem portalu. Najprej bomo podali razloge za natančno obravnavo variant tako v splošnem kot v specializiranem slovarju. Nato bomo opisali različne metode korpusne analize in vključevanja anketno pridobljenih podatkov vanjo.
Avtorica obravnava vprašanje slovarskega opisa jezikovnih enot s stališča celostne obravnave. Primer parametričnega pridevnika dorodnyj ‘debel, močan’, ki označuje postavo človeka, kaže, kako se ...predstava telesne lastnosti razlikuje v različnih časih in v različnih diskurzih – v slovarjih ruskega jezika od 11. do 21. stoletja ter v pesniških, proznih, časopisnih in narečnih sobesedilih.
V slovarju je predstavljena ruska latovščina (argo), to je besedje in besedne zveze prestopnikov različnih kategorij kriminalnega podzemlja (morilcev, tatov, prostitutk idr.) od 11. do 20. stoletja, ...kar vse je zbrano iz leposlovja in živega jezika. Najpogostejši argoizmi imajo pripisano etimologijo, navedeni pa so tudi načini in okoliščine tvorjenja novih besed in besednih zvez.
Delo Slovník středomoravského nářečí horského typu (Slovar srednjemoravskega narečja hribovskega tipa) je nastalo na podlagi avtoričine doktorske disertacije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v ...češki dialektologiji termin za podtip (podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske narečne skupine, ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vsestransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
Slovaropisje je predstavljalo eno izmed osrednjih Bohoričevih dejavnosti, povezanih s slovenskim knjižnim jezikom 16. stoletja. Bohorič je domnevni avtor treh vrst slovarjev: 1. izgubljenega ...trojezičnega slovarčka z latinskim izhodiščem, napisanega v šolske namene (Nomenclatura trium linguarum, okrog leta 1580); 2. Registra v DB 1584 (morda tudi krajšega v DB 1578), ki z dodanimi narečnimi sopomenkami in z ustreznicami iz hrvaških govorov omogoča razumevanje osrednje rabljenega slovenskega besedja; 3. šestih slovensko-latinsko-nemških slovarčkov, vključenih v slovnico Arcticae horulae ſucciſivae (1584): prvih treh namenjenih prikazu imen (samostalnikov in pridevnikov) vseh treh spolov, drugih treh pa prikazu glagolov osnovnih treh spregatvenih tipov (na -am, -em in -im). Slovarčki, vključeni v slovnico, so informativno večvrstni: poleg slovnične informativnosti, ki prispeva k boljšemu poznavanju sistema slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, prinašajo tudi več leksikoloških informacij, tesno povezanih s slovaropisnimi prikazovalnimi načini. Oboje predstavlja dragocen prispevek začetkom in nadaljnjemu razvoju slovenskega slovaropisja. Slovenske iztočnice pomensko pojasnjujejo tujejezične ustreznice, hkrati pa njihovo pomensko strukturo praviloma zarisujejo tudi geslom dodana enobesedna ali besednozvezna podgesla (z izpričanimi pomeni, podpomeni, s prikazom vrstnih poimenovanj tipa štala – volovska štala, ovčja štala, kozja štala, z dodajanjem besednozvezno ustaljenih rab itd.). Gesla s podgesli skupaj z geselskim zaporedjem uzaveščajo tudi raznovrstna medbesedna pomenska razmerja (sopomenska, med katerimi posebej izstopajo pari prevzetih in domačih sopomenk (npr. punt – zaveza, gmerati – množiti); protipomenska (s tipom čast – nečast), ki opozarjajo na pomensko različnost izhodiščne besede in sledeče tvorjenke (npr. kamen – kamčič) itd.). Glagolska gesla z dodanimi podgesli izkazujejo na različne načine tvorjena vidska nasprotja (npr. sejati – obsejati, nagniti – nagibati). V primerih, kadar se člena razmerja razlikujeta glede izražane vrstnosti glagolskega dejanja (npr. gibati se – ganiti se), se vidski razliki med njima pridružuje še pomenska. Ponovno opravljena primerjava Bohoričevih slovarčkov z obema Megiserjevima slovarjema (štirijezičnim z nemškim izhodiščem (MD 1592) in večjezičnim z latinskim izhodiščem (MTh 1603)) je ob upoštevanju podatkov o razširjenosti rabe besed potrdila predvidevanja, da so bili slovarčki eden od osnovnih Megiserjevih slovarskih virov za slovenske ustreznice. (Podatki so eden od rezultatov popolnega izpisa besedja, uporabljenega v knjižnih izdajah s slovenskim besedilom v obdobju 1550–1603.) Na Megiserjevo upoštevanje Bohoričevih slovarčkov posebej zgovorno kaže pribl. 90 besed, ki jih v drugih delih ni mogoče zaslediti. Kot uporaben priročnik so se slovarčki pokazali tudi pri navajanju splošno razširjenega in pogosto rabljenega besedja. Tipološka različnost primerjanih slovarjev se odraža v različni informativnosti pa tudi v številu tujejezičnih ustreznic in vključenih slovenskih ustreznic. K večjemu številu navedenih slovenskih sopomenk v Megiserjevih večjezičnih slovarjih je prispevalo hkratno upoštevanje Registra (1584) ter Megiserjevo vse boljše poznavanje slovenskega knjižnega jezika in nekaterih narečij (npr. koroškega).
Avtorica v prispevku raziskuje leksikografsko interpretacijo večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko‑timoškega narečnega področja in upravičenost predstavljanja teh enot kot posebnih gesel. ...V zvezi s tem so analizirani različni slovaropisni modeli obdelave in ob primerih komentirani tisti najpogostejši, ki najbolj odstopajo od leksikografske norme. Rezultati analize kličejo po drugačnem pristopu k obdelavi večbesednih leksičnih enot, in sicer zaradi usklajevanja narečnega slovaropisja z leksikografsko normo in z leksikološkimi zakonitostmi v obsegu, ki ga omogoča narečje, pa tudi zaradi zmanjšanja obsega slovarja.
Model zgodovinskega slovarja Jožica Narat
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2015, Volume:
17, Issue:
2
Journal Article
Open access
V knjigi je predstavljeno Agustičevo življenje in delo, s poudarkom na njegovem časopisnem jeziku, ki pomeni v okviru stare knjižne prekmurščine novost. Osrednji del knjige je model zgodovinskega ...slovarja s teoretičnim uvodom in jezikoslovnim komentarjem. Model bi bil z določenimi popravki sprejemljiv, pomanjkljive pa so pomensko-oblikoslovne informacije o besedah, saj jih je v slovarju kar polovica takih, ki se v izvirniku pojavijo samo enkrat.
Poimenovanja oseb in njihova slovarska obravnava se razlikujejo glede na to, ali poimenujejo osebe po bioloških ali družbenih funkcijah in dejavnostih. Predstavljena so spolno nezaznamovana ...poimenovanja oseb in tvorjenost spolno specifičnih poimenovanj za ženske osebe, kot jih kaže gradivo v splošnih razlagalnih slovarjih, in sicer v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika.
PDF
