Alfred Khom (1825–1893), rojen v Linzu, je deloval v Celovcu, Gradcu, Volšperku, Innsbrucku in na Dunaju. V obdobju 1849–1861 se je uveljavil v Ljubljani kot dirigent, skladatelj, organist, ...zborovodja in glasbeni učitelj. Sodobne kritike poudarjajo njegovo umetniško občutljivost, idejno ga zaznamuje uveljavitev nadnacionalne biti avstrijske kulturne enovitosti, ki presega jezikovne meje.
Reger v Sloveniji Matjaž Barbo
De musica disserenda,
06/2022, Volume:
12, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Članek se ukvarja z zgodovino recepcije Regerjeve glasbe na Slovenskem. Sprva zasledimo posamezne osebne stike Regerja z glasbeniki, ki so delovali na Slovenskem. Prvotna kritiška zadržanost ob ...njegovih delih se kmalu prelevi v občudovanje, čemur sledijo dokaj redne izvedbe koncertnih del (orgelskih, komornih, zborovskih in orkestralnih) in didaktične literature.
Članek se posveča delu Dragotina Cvetka s posebnim poudarkom na njegovih prizadevanjih za institucionaliziranje slovenske muzikologije, ki jo je razumel predvsem kot zgodovinsko discipline posebnega ...nacionalnega pomena. Cvetkova muzikološka dediščina je požela precejšnje mednarodno priznanje in ostala nepogrešljiva za nadaljnji razvoj slovenske muzikologije.
Po smrti skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) je del njegove zapuščine ostal tudi v njegovem pariškem stanovanju. Ta zapuščina zaobsega skladateljeve dokumente, korespondenco, arhiv fotografij, ...fonoteko, notni material in nekaj osebnih ter tehničnih predmetov. Najzanimivejši del gotovo predstavlja korespondenca, v kateri prevladujejo pisma, ki so jih skladatelju pisali člani družine, nato pa tudi intimni prijatelji in glasbeniški sopotniki. Iz teh pisem je bilo mogoče izluščiti nekatere nove podrobnosti o skladateljevem pariškem vsakdanu in tudi nekaj novih razlogov, zakaj je skladatelj namesto treh mesecev v Parizu ostal nekaj desetletij. Spoznanja o skladateljevi osebnosti je bilo mogoče povezati z nekateri njegovimi osrednjimi estetskimi in kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi.
Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, ...bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško) in IT. Članek ocenjuje doprinos teh perspektiv k razumevanju glasbe, in predlaga, da tri obravnavane perspektive niso poljubne.
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate ...društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem.
Na osnovi analize izbranih del so revidirane sodbe o slogovni usmerjenosti slovenske glasbe med obema vojnama. Glasba skladateljev, ki so bili aktivni v omenjenem času, izkazuje karakteristično ...ambivalentnost, ki se vidi v nasprotju med novimi in progresivnimi kompozicijskimi težnjami na eni strani in ohranjanjem estetskih idealov preteklega stoletja na drugi.
Prispevek prinaša nekaj pogledov Dragotina Cvetka na razvoj slovenske glasbe in slovenske muzikologije. Poudarja Cvetkove zasluge za ustanovitev Oddelka za muzikologijo na Univerzi v Ljubljani in ...Muzikološkega institute na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kakor tudi njegova prizadevanja za mednarodno uveljavitev slovenske muzikološke znanosti.
Inventurni zapisnik stanja novejše strokovne literature o glasbi 19. stoletja na Slovenskem je potrebno izhodišče za orientacijo pri načrtovanju prihodnjih raziskav. Analiza obravnavanih tem ter ...uporabljenih metodoloških pristopov razkriva vrzeli v poznavanju slovenske glasbene preteklosti tega časa in perspektive metodoloških pristopov njenega raziskovanja.
Odnos kulture in identitete je v slovenski zgodovini videti jasen še zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Glasbena matica je svojo različnost do druge kulture vzpostavljala dvosmerno: s politično ...naravnanostjo preko zahtev za avtonomijo lastne kulture po eni strani, in z etnično usmerjenostjo preko prizadevanj za samosvojost slovenske glasbe po drugi strani.
PDF
