Avtorja v članku preučujeta stališča prebivalcev občin Kostel in Osilnica ob slovensko-hrvaški meji do ljudi na poti. Na tem območju skušajo migranti množično prečkati mejo, zato je posrednih ali ...neposrednih stikov med lokalnim prebivalstvom in migranti več kot drugod po državi. Zanimalo ju je, ali so stališča tamkajšnjega prebivalstva v primerjavi s stališči celotnega prebivalstva Slovenije o vprašanjih, povezanih z migranti, drugačna, in ali so povezana z nekaterimi demografskimi dejavniki (s spolom, starostjo, z izobrazbo, veroizpovedjo). Pričujočo mikroštudijo, ki temelji na terenski anketi, leta 2020 izvedeni v Kostelu in Osilnici, postavljata tudi v kontekst raziskav Slovensko javno mnenje.
Na relativno majhnem območju Obkolpja so več stoletij sobivale tri upravno-politične entitete: Kranjska (Bela krajina), Vojna krajina (Žumberk in Marindol) in civilna Hrvaška, kar je odločilno ...vplivalo na strukturo prebivalstva. Državno-upravna meja med avstrijskimi deželami kot delom Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (do 1806), Nemške zveze (do 1866) in Cislajtanije (1867 – 1918) na eni ter Ogrsko-hrvaškim kraljestvom na drugi strani se je bistveno razlikovala od današnje slovensko-hrvaške državne meje. Žumberk in Marindol sta predstavljala kranjsko ozemlje, ki je bilo pod vojaško upravo Vojne krajine, ta pa je bila pod neposrednim nadzorom dvornega vojaškega sveta v Gradcu oz. na Dunaju. Po začasni priključitvi Žumberka in Marindola Hrvaški in Slavoniji v času razpustitve Vojne krajine (1881), se je razplamtel spor med Kranjsko in Hrvaško glede pripadnosti teh ozemelj, ki jih je Kranjska na osnovi historičnega prava zahtevala nazaj. Nejasno stanje se do konca habsburške monarhije ni rešilo. Študija skuša na osnovi zgodovinskih virov pokazati, kakšno mnenje so imeli o svoji pripadnosti sami Žumberčani. Pri virih je problematično, da so največkrat posredni in so ideološko močno obremenjeni. Da si prebivalci teh predelov o svoji pripadnosti niso bili edini, kažejo peticije, ki so zahtevale tako priključitev Hrvaški, kot priključitev Kranjski. Članek prikazuje tudi žilvjenjske razmere Žumberčanov in Marindolcev in jih povezuje z opredelitvijo za Kranjsko ali Hrvaško.
Uvodno so s konkretnimi primeri izpostavljena regionalno razvojna dogajanja v evropskih, pa tudi v drugih obmejnih območjih na sploh. Sledi analiza regionalno razvojnih dejavnikov od položaja, ...naravnega okolja, političnih elementov ter splošnega in kulturnega razvoja. Večina obmejnih območij ob slovensko- hrvaški meji je nerazvitih tudi zaradi vrste drugih dejavnikov, njihov nadaljnji razvoj pa je odvisen od prometne dostopnosti, od razvoja gravitacijskih središč in od razvojnih inovacij v teh območjih samih.
Podeželje na območju ob slovensko hrvaški meji se preobraža. Na preobrazbo vplivala vrsta dejavnikov, med katerimi je gotovo igral najpomembnejšo vlogo policentrično zasnovan koncept ...socialno-ekonomskega in z njim povezanega prostorskega razvoja. V prostoru ob slovensko hrvaški meji so se razmere še posebej spremenile po določitvi nove državne meje s Hrvaško, ko je bil razvoj teh območij postavljen v novo razvojno perspektivo, ki je zaradi hitrih sprememb, na katere vplivajo tudi upravno-politične, zakonodajne in ostale razmere tako v naši državi Sloveniji, kot tudi na Hrvaškem in v Evropi nasploh, pravzaprav v stalni preobrazbi in spreminjanju ter dopolnjevanju.
Avtor na primeru slovensko-hrvaške meje predstavi probleme na mikro- (lokalni) in makro-regionalni (meddržavni in evropski) ravni, ki so se pojavili ob vzpostavitvi slovensko-hrvaške meje po letu ...1991. Na lokalni ravni predstavi negativne učinke meje v življenju tamkajšnjega prebivalstva, na makro-regionalni ravni pa opredeli pomen tega prostora v mednarodnem prometu.
V članku so prikazane posebnosti Istre v regionalnem razvoju Hrvaške. Posebej so izpostavljeni pomen geografskega položaja, gaspodarske razvitosti in razvoja. Regionalna identiteta Istre je ...analizirana z gospodarskega, kulturnega in političnega vidika. Prikazane so prekomejne funkcije Istre ter tendenca medregio-nalnega sodelovanja na področju Severnega Jadrana.
Prikazane so osnovne prometno geografske značilnosti meja Slovenije in najnovejše spremembe v obsegu, prostorski usmeritvi in strukturi prometnih tokov med leti 1985-1992 na magistralnih in ...regionalnih cestah ter izbranih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji.
PDF
