Postopna digitalizacija družbe prinaša jasne spremembe tudi v krajino sodobne nove glasbe. Na podlagi zgodnjih teoretičnih premis o digitalizaciji nove glasbe sta analizirana prva festivala Forum ...nove glasbe. Analiza in primerjava s predhodnim Festivalom Slowind pokaže, da je novi festival jasno zaznamovan z digitalizacijo. Izkaže se, da je ta v prehodnem stadiju, kar se na estetski ravni kaže v številnih raznolikih kombinacijah digitalnega, »analognega«, konceptualnega, narativnega in abstraktnega.
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate ...društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem.
V Berlinu, v Nemčiji, je prišlo do izjemnega projekta hiše, ki bi bila namenjena sodobni glasbi in gledališču (COB/ZOB) in bi nudila vrsto rešitev za urbano, še neutečeno »zono« kulturnega utripa, ...kjer bi se umetniške aktivnosti srečevale z vsakdanjim življenjem. Vezano na model antičnega trga (agora) je stavbo v letu 2001 skupaj zasnoval tim specialistov za novo glasbo in dospelejšo performativno arhitekturo. Čeprav stavba ni bila uresničena, je možno zaznati, da gre za referenčno trajen ustvarjalen projekt.
Članek analizira različne zapise skladatelja Lojzeta Lebiča in skuša iz njih izluščiti skladateljevo eksplicitno poetiko. Ta je razpeta med številne napetostne dvojice, ki tvorijo konstitutivno ...bistvo skladateljeve glasbe. Takšna dialektika pa prek povezovalnega etičnega principa prevzema metafizične poteze.
Suita za mali orkester (1932) Demetrija Žebreta je edino orkestralno delo tega skladatelja, ki je nastalo v času študija pri Slavku Ostercu, prvo tehtnejše (večje) delo, ki je vredno obravnave in ...edinstveno delo v orkestralnem opusu po parodično-satirični vsebini. S predstavljeno analizo skladbe naj bi prek ločene obravnave posameznih strukturnih parametrov med seboj razločili »stare« kompozicijske idiome od »novih« z ozirom na kategorijo »umetniškega« ter v njej razbrali nastavke značilnosti kasnejših Žebretovih orkestralnih skladb. Med slednjimi so variacijskost (razvojnost) melodike in ritmike, inkongruentna metrika, vertikalna in horizontalna polimetrija, polnozvočna orkestracija, »nova« tonalnost, »nova« akordika, »nova« tekstura, enovitost motivično-tematske in siceršnje mnogoterosti ter mojstrstvo strukturiranja (napenjanja) daljših simfoničnih lokov.
PDF