Task difficulty is an important but complex phenomenon in Applied Linguistics, for which there is relatively little empirical research. This article discusses approaches to defining task difficulty ...and focuses on objective task difficulty derived from ratings of performances and on difficulty derived from an error count in the performances, thus taking errors as indicators of writing task difficulty. Errors are described in terms of the Scope–Substance error taxonomy in writing performances from the Slovene General Matura examination in English. The most frequent errors are located at word and phrase level. Generally, error frequency decreases as writing proficiency increases, but some error types do not conform to this trend. This is the case for punctuation errors, which gain prominence at higher levels of mastery. The results of this study are relevant for assessment, particularly for rating scale development or revision, and for rater training. They are equally relevant for teaching, since knowing sources of difficulty in tasks is a prerequisite for effective pedagogical action. More generally, if applied to performances based on a wider range of tasks, viewing errors as indicators of difficulty can lead to a better understanding of difficulty‐generating task features.
Povzetek
Težavnost nalog je pomemben, a zapleten pojav v uporabnem jezikoslovju, o katerem je razmeroma malo empiričnih raziskav. Prispevek obravnava pristope k opredeljevanju zahtevnosti nalog pri preverjanju pisnega sporočanja. Osredinjen je na njihovo objektivno zahtevnost, ki izhaja iz točkovnih ocen pisnih izdelkov in iz števila napak v izdelkih, kar pomeni, da napake obravnava kot kazalec zahtevnosti nalog. Napake opredeli po taksonomiji obseg‐vsebina in jo uporabi za ocenjevanje pisnih izdelkov na izpitu iz angleščine na slovenski splošni maturi. Najpogostejše napake se pojavljajo na ravni besed in besednih zvez; večinoma se njihova pogostnost zmanjša z naraščanjem pisne zmožnosti, vendar nekatere vrste napak ne sledijo temu trendu. Tak je primer napak v rabi ločil, ki so pogostejše na višjih ravneh znanja. Rezultati študije so pomembni za ocenjevanje, predvsem za razvoj in prenovo ocenjevalnih lestvic, pa tudi za usposabljanje ocenjevalcev. Dognanja so pomembna tudi za poučevanje, saj je razumevanje razlogov za zahtevnost predpogoj za učinkovito pedagoško delo. Širše gledano lahko napake uporabimo kot kazalec zahtevnosti tudi pri drugih vrstah nalog in s tem izboljšamo prepoznavanje in razumevanje tistih lastnosti nalog, ki prispevajo k njihovi zahtevnosti.
Strah pred TJ je eden od najbolj vplivnih psiholoških dejavnikov pri učenju TJ in je glede na pomembnost precej slabo raziskan, četudi bi njegovo boljše razumevanje nedvomno pripomoglo k bolj ...prilagojenemu in učinkovitemu učenju TJ. Strah pred TJ se spreminja z govorčevo starostjo in nivojem znanja. Z zbiranjem in analizo 152 vprašalnikov ter s štirimi intervjuji profesoric francoščine kot TJ na dveh slovenskih gimnazijah in na Filozofski fakulteti UL so bili določeni najpogostejši vzroki za pojav strahu pred TJ ter skupino učencev glede na starost in znanje, ki ima z njim največ težav. Rezultati so zelo jasni: pojav je med učenci francoščine v slovenskem šolskem sistemu zelo pogost. Med dijaki prvih letnikov, maturanti, študenti dodiplomskega študija in študenti podiplomskega študija, so se maturanti in študenti dodiplomskega študija izkazali za najbolj problematične. Te ugotovitve spodbujajo razmislek o tem, kako olajšati oz. odpraviti preučevani pojav pri slovenskih učencih francoščine kot TJ.
Nove tehnologije v zadnjih desetletjih korenito spreminjajo jezikovno rabo. Vkljucevanje v razlicna druzbena omrezja in virtualno klepetanje oz. komentiranje poteka prek jezikovnih strategij, ki ...ustvarjajo nove besedilne vrste in v njih jezikovne izbire, prilagojene novim funkcijam vedno bolj mobilnega in azurnega uporabnika. Ena novejsih oblik komuniciranja je Twitter. Zaradi svoje interaktivne funkcije je postal eno od najpopularnejsih druzbenih omrezij (Parmelee, Bichard 2012). Stevil- nim uporabnikom omogoca interakcijo, ki je ne bi mogli vzpostaviti in vzdrzevati z medosebnim odnosom (Arceneux, Schmitz Weiss 2010). Objavlja kratka besedila, poslana prek racunalnika ali mobilnih naprav, in je zato idealen za analizo jezikovnih sredstev vrednotenja v omejenem kontekstu. Prednost mikrobloga je, da omogoca hitro objavo mnenjskih odzivov posameznikov na posamezna druzbena dogajanja in intenzivno interakcijo med njimi, s katero ustvarjajo »virtualno skupnost« (Rhein- Gold 1993). Tematsko zaokrozena interakcija je zelo primerna za raziskovanje inte- rakcije vsebinsko zamejene virtualne skupnosti (Michele ZaPPaviGna 2011). V primerjavi z drugimi druzbenimi omrezji je Twitter pomemben tudi zato, ker njegova sporocila (tviti)1 presegajo sfero zasebnega sporocanja in so pomemben javni vir druzbenega dogajanja (Hermida 2013). Analiza jezika tvitov, ki bi povezala jezikovne izbire in ustvarjanje vrednotenjskih zarisc, bi prispevala k razumevanju aktualnega jezikovne- ga vedênja, ki ga omogocajo nove tehnologije ter spreminjajo dosedanje jezikovne in druzbene strategije. S studijo bomo skusali tudi zavrniti pogosto kritiko Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, ki nimajo medosebne interakcijske vrednosti (Arceneaux, Schmitz Weiss 2010). Stalisce je najbolj neposreden odraz vrednostnega konstruiranja predmetov per- cepcije prek pripisovanja obcih pomenov, zato verjetno v splosni, nestrokovni rabi najpogosteje in najtesneje povezano s pojmom vrednotenja. Clenjeno je na tri poddi- menzije, in sicer custva (affect), nanasa se na vire za razlago custvenih odzivov, ki v primeru te poddimenzije ni posebej opredeljeno in je lahko aktant, njegovo dejanje, dogodek, stanje ali stvar (na primer »Grozljivi dogodki prejsnjega tedna so nam spro- zili custva groze, skrbi in zdaj potrtosti«). Druga poddimenzija stalisca je presoja/ odnos do ljudi in njihovih dejanj (judgement), ki izhaja iz razlicnih normativnih nacel, vrednostnega okvira etike in morale ter zaobjema razlicne tipe izrazanja (ne) skladnosti clovekovih lastnosti in dejanj s posameznikovimi in/ali druzbenimi pri- cakovanji (na primer, »Se huje, to pomeni vec administracije, vec revscine in gro- zenj«). Tretja podkategorija odnosa je presoja/odnos do entitet, stanj, procesov (appreciation) in se nanasa na vire, ki ustvarjajo vrednotenje stvari, vkljucno z narav- nimi pojavi in semiozami (kot izdelki ali procesi) glede na estetiko ali vrednost (npr. »In kot bonus smo slisali destruktivno, katarzicno razlicico pesmi Jima Hendrixa.« (MarTin, whiTe 2005: 35). Pomeni vseh leksemov v omenjenih poddimenzijah sta- lisc so na podlagi semanticne usmerjenosti oziroma polarnosti razvrsceni v proti- pomenske pare. Pomene razdelimo na vrednostno pozitivne, negativne in nevtralne, pri cemer sta pozitivna in negativna valenca, vsaj pri sodobnejsih pristopih, navadno razumljeni kot vecstopenjski. Novejse studije SFJ (Martin 2000, 2007; Knight 2008; Sumin Zhao 2010; Zappavigna 2011) priporocajo, da se analiza vrednotenja poveze z analizo sklapljanja (coupling), tj. analizo tistih jezikovnih sredstev, ki razkrivajo vrednote, izrazene za pripadnost. Pripadnost je simultan proces povezovanja in identitetnega pogajanja, v katerem se udelezenci na podlagi lastnih stalisc povezujejo z drugimi clani skupnosti (kniGhT 2008: 487). Pripadnostno skupnost na Twitterju razumemo v Goffmanovem (1963) smislu kot kratkotrajno skupnost, ki jo povezuje skupna tema. Vezi med udelezenci v skupnosti predstavljajo druzbeno dimenzijo v interakcijo vkljucenih udelezencev in so v besedilu izrazene s sklapljanjem vrednotenja z ideacijo (Martin 2000, 2007). ZaPPaviGna (2012a: 211) je opredelil sklapljanje kot soobstoj diskurzivnih seman- ticnih ali slovarsko-slovnicnih sistemov, ki se v besedilu uresnicujejo kot dolocen vzorec povezav. Koncept vkljucuje preprosto idejo jezikovne razporeditve; dve je- zikovni enoti se v besedilu pojavljata druga poleg druge (Zappavigna 2011). Knigh- tova (2008) je v svoji studiji o humorju v SMS-sporocilih dokazala, da vrednostni in ideacijski pomeni delujejo pripadnostno, torej pritegnejo druge uporabnike v vir- tualno skupnost. Zappavigna je v kvantitativni studiji 45.000 tvitov o zmagi Baraka Obame na predsedniskih volitvah leta 2008 ugotovil, da je tematska oznaka #Obama privabljala clane obcinstva, ki jih je zanimalo vrednotenje Obamove zmage (ZaPPa- viGna 2011: 800-01). Tematska oznaka #Obama je vkljucevala tvite, ki so temeljili na povezavi medosebnih in ideacijskih pomenov. V okviru te tematske oznake je bila v tvitih najpogosteje objavljena dvojica jezikovnih enot »Obama« in »srecni« (prav tam: 803). Medtem ko so studije pripadnosti na Twitterju, ki temeljijo na merjenju po- gostosti interakcije, koristne, je treba razumeti tudi znacilnosti vrednotenjskega jezika za pripadnost na Twitterju v konkretnih jezikovnih izbirah, kar bomo skusali pokazati na primeru slovenskih tvitov o olimpijskih igrah. Medosebna funkcija se jasno kaze z ogovorom sportnikov v zvalniskih pastavkih in oblikami velelnika v 1. osebi mn., s katerim so uporabniki ustvarjali navijasko skupnost, tako da so se vkljucili vanjo in ustvarili omejeni sporocanjski krog, ta je namrec po vsakokratni tekmi razpadel (prim. korosec 1998: 166). Prva oseba mnozine je v primerjavi s Koroscevim opisom omejenega sporocanjskega kroga v novinarskih besedilih pri tvitih v drugacni funkciji: prva oseba je sicer res sestevek tvorca tvita in naslovnikov, a je vkljucitev zgolj custvena3 in hkrati prekrivna s po- govornim velevanjem, ki sicer v zapisu niha med knjiznostjo in pogovornostjo (daj- mo/dejmo, prim. ToPorisic 2000: 519). Pripadnost je bila ustvarjena s sklapljanjem imena sportnikov (v zvalniski obliki) in eksplicitnega pozitivnega odnosa do ljudi in njihovih dejanj, ki mu je obicajno sledil eden ali vec klicajev in/ali smeskov, ki so stopnjevali sporocilnost in custvenost. Tipicen je primer prevladujoce povezave pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj: »Dajmo/Gremo, ime spor- tnika!«, ki mu je bil pogosto dodano tudi pozitivno custvo spodbujanja k uspehu »Drzimo/Stiskajmo pesti!«. Tu je prva oseba mnozine vezana zgolj na sonavijasko skupnost in ne vkljucuje sportnika, a vendarle vzpostavlja novi omejeni sporocanjski krog vsakokratne navijaske skupnosti. Ta vzorec vkljucuje vzorec tipicnih tvitov, ki so prikazani spodaj:
V prispevku je predtavljen razvoj slovenskega zaimenskega ogovornega sistema do leta 1850, kot se izkazuje v starejših slovenskih pisnih virih. Posamezne stopnje so primerjane s sočasnim stanjem v ...nemščini, s pomočjo normativnih virov pa se poskuša pojasniti njegov jezikovnotipološko nepričakovan razvoj v 19. stoletju.
Izhajajoč iz podatkov o branosti, bi radi pokazali, kakšna je v jezikovno-stilnem pogledu tipična tabloidna zgodba, ki jo ponuja svojim bralcem najbolj brani slovenski dnevnik. V analizo smo zajeli ...25 naslovnih zgodb, ki so izšle v Slovenskih novicah. Želeli smo ugotoviti, katera jezikovna sredstva izpolnjujejo vlogo novih sporočanjskih strategij v tabloidnem novinarskem sporočanju.
The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.
Od teme k jeziku Juraj VANKO
Slavistična revija,
04/2001, Volume:
49, Issue:
4
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Pri interpretaciji jezika literarnega besedila je treba vnovič odpreti vprašanje hermenevtike, torej vprašanje o razumevanju njegovega pomena in smisla. V razpravi izhajamo s stališča, da besedilo ...vsebuje takšne konstruktivne semantične prvine, katerih odkritje vodi k osvetlivi sporočanjskega namena in smisla besedila. Drugi namen tega prispevka je prikaz koncepcije slovaških predstavnikov teorije literarne komunikacije.
PDF
