Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja. Povzroča boleč in skrb vzbujajoč občutek čustvene ali socialne izolacije in je vzrok težavam, povezanim z duševnim zdravjem. Osamljenost je ...pogosto prisotna pri starejših odraslih, tudi pri tistih, ki bivajo v domovih za starejše. S pregledom literature želimo predstaviti aktivnosti in njihovo učinkovitost pri zmanjševanju osamljenosti pri starejših odraslih v domovihza starejše. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Iskanje s ključnimi besedami v angleškem jeziku je potekalo v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov smo uporabili diagram poteka. Vključene članke smo kritično ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes in zbrane podatke analizirali po metodi tematske analize. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 20 člankov. Oblikovali smo dve glavni temi. Prva tema »aktivnosti za preprečevanje osamljenosti« odraža dve podtemi: gibalne in družabne aktivnosti. Druga tema »vpliv aktivnosti na preprečevanje osamljenosti« prikazuje fizične, psihološke in socialne vplive aktivnosti na preprečevanje osamljenosti. Diskusija in zaključek: Pri zmanjševanju osamljenosti so najučinkovitejše vodene in usmerjene aktivnosti: telesne vadbe, umetniško ustvarjanje, vrtnarjenje, pogovorne skupine, pa tudi terapija smeha in obujanje spominov.
Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil ...raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju. Metode:: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA. Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju. Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti ...možne načine za izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih. Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem. Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.
Peter Pavel Vergerij starejši Anja Božič
Keria: Studia Latina et Graeca,
01/2020, Volume:
21, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Komedija Paulus je prva ohranjena humanistična komedija. Izraz zaznamuje dramska besedila, ki so začela nastajati v začetku 14. stoletja, njihova produkcija pa je vrhunec dosegla sredi 15. stoletja. ...Napisana so v latinščini, realistično slikajo dogodke iz vsakdanjosti in obravnavajo (pretežno slabe) moralne vrednote v sodobnosti. Snov zajemajo iz sočasnega meščanskega, pogosto univerzitetnega in študentskega okolja, od koder so najpogosteje izhajali tudi avtorji in bralstvo. Kot zgled še vedno služijo motivi klasične, predvsem rimske komedije, vendar pa so ti motivi zgolj osnova, ki jo povezuje povsem izvirno tkivo, vezano na sodoben kontekst. Ta je pogosto bliže novelistični in satirični tradiciji, zaplet in razplet pa izražata jasen moralistični nauk.
Slovenija sodi med hitro starajoče se države, kar zahteva prilagoditve družbe na različnih področjih. Eno izmed njih je skrb za starejše, ki zaradi težav, povezanih s staranjem, potrebujejo vrsto ...storitev in pomoči. Del potrebne pomoči lahko pokrijejo formalne storitve (kot je osebna pomoč na domu), zelo pomembni pa so tudi neformalni viri socialne opore (sorodniki, prijatelji, sosedi). Raziskave kažejo, da ima del starejših razmeroma zadostno socialno oporo, obstaja pa tudi nezanemarljiv delež starejših s šibko socialno oporo ali brez virov neformalne socialne opore. Ti so lahko še posebej ranljivi v okoliščinah, kot je pandemija koronavirusa SARS-CoV-2. Tako članek naslavlja značilnosti omrežij socialne opore starejših, ki živijo doma, v času popolnega zaprtja javnega življenja v prvem valu pandemije, in sicer na podlagi podatkov, zbranih v okviru spletnega panela JazVem. Gre za verjetnostni vzorec 605 oseb, starejših od 64 let. V raziskavi so bile merjene čustvena in instrumentalna opora, opora v smislu neformalnega druženja, pa tudi elementi formalne opore in različne značilnosti omrežij. V vzorcu je bila dobra desetina starostnikov z omejenimi viri socialne opore. To so starostniki, ki niso navedli nobenega vira socialne opore, in starostniki s samo oddaljenimi viri socialne opore. Na število in dostopnost virov socialne opore v času pandemije vplivata spol in velikost gospodinjstva starostnika.
Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statisticno znacilne razlike glede na demografske znacilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko razlicna dojemanja bivalnega okolja. Za proucevanje smo ...uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so porocali o vecjem zadovoljstvu, vecjem obcutku družbeno- ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših obcutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pricakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugotovitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogibno pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledicno pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statisticno znacilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik ucinek na zadovoljstvo in dobro pocutje, vendarle ne nudi enake kakovosti grajene socialne infrastrukture prav vsem
Telemonitoring improves clinical outcomes in patients with arterial hypertension (AH) and type 2 diabetes (T2D), however, cost structure analyses are lacking. This study seeks to explore the cost ...structure of telemonitoring for the elderly with AH and T2D in primary care and identify factors influencing costs for potential future expansions.
Infrastructure, operational, patient participation, and out-of-pocket costs were determined using a bottom-up approach. Infrastructure costs were determined by dividing equipment and telemonitoring platform expenses by the number of participants. Operational and patient participation costs were determined by considering patient training time, data measurement/review time, and teleconsultation time. The change in out-of-pocket costs was assessed in both groups using a structured questionnaire and 12-month expenditure data. Statistical analysis employed an unpaired sample t-test, Mann-Whitney U test, and chi-square test.
A total of 117 patients aged 71.4±4.7 years were included in the study. The telemonitoring intervention incurred an annual infrastructure costs of €489.4 and operational costs of €97.3 (95% CI 85.7-109.0) per patient. Patient annual participation costs were €215.6 (95% CI 190.9-241.1). Average annual out-of-pocket costs for both groups were €345 (95% CI 221-469). After 12 months the telemonitoring group reported significantly lower out-of-pocket costs (€132 vs. €545, p<0.001), driven by reduced spending on food, dietary supplements, medical equipment, and specialist check-ups compared to the standard care group.
To optimise the cost structure of telemonitoring, strategies like shortening the telemonitoring period, developing a national telemonitoring platform, using patient devices, integrating artificial intelligence into platforms, and involving nurse practitioners as telemedicine centre coordinators should be explored.
Članek predstavlja analizo fokusne skupine, ki je bila marca letos izvedena v občini Ajdovščina v okviru projekta Old Guys Say Yes to Community. V projektu z evropskimi partnerji ugotavljamo ...vključenost starejših odraslih (zlasti moških 60+) v prakse skupnosti in skupnosti prakse, v članku pa analiziramo, kako udeleženci fokusne skupine iz Ajdovščine opažajo in razumejo vključevanje starejših odraslih v svojem okolju ter kje vidijo ovire in možnosti za večjo vključenost moških 60+ v tovrstne prakse. Z metodo odprtega kodiranja in identificiranjem preliminarnih tematskih kategorij ter prek selektivnega kodiranja in sintetiziranja konceptualnih kategorij je bilo ugotovljeno, da so udeleženci fokusne skupine svoje družbeno okolje opredeljevali prek socioloških vidikov in societalnih vrednot, najranljivejših populacij (kamor so prištevali tudi starejše odrasle) in preživetvenih strategij ter ustvarjalnosti kot prispevka starejših občanov k razvoju skupnosti. Izzive in vizije za kakovostno in dostojno življenje starejših odraslih so oprli zlasti na varstvo in skrbstvo, medtem ko so možnosti za skupnosti prakse videli v raznolikih že obstoječih in drugih izobraževalnih in učnih programih, informiranju in ozaveščanju o njih ter premišljanju o nadomestnih aktivnostih za vključevanje moških (60+) v družbeno življenje. Poudarjeni so bili še vloga ozaveščanja moških o pomenu iskanja novih družbenih okolij že v procesu upokojevanja, pripravljenost za prenos dobrih praks v svoje lokalno okolje itn. Ugotovitve analize fokusne skupine so relevantne za nadaljnje raziskovanje vključenosti starejših moških v skupnost v Sloveniji in Evropi, kjer se tovrstni razmisleki šele vzpostavljajo.
Frailty is recognized as one of the most important global health challenges as the population is aging. The aim of this study was to evaluate prevalence and incidence of frailty, and associated ...factors, among the population of older adults in Slovenia compared to other European countries.
The prevalence and 4-year incidence of frailty among older adults (≥65 years) were evaluated using data from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe (SHARE). Frailty was defined by the SHARE operationalization of Frailty phenotype. Multiple logistic regression model was used to explore factors associated with frailty.
Age-standardized prevalence (95% CI) of frailty and pre-frailty in Slovenia were 14.9% (13.3-16.5) and 42.5% (39.8-45.2), respectively. Factors (OR, 95% CI) associated with increased frailty in Slovenia included age (7584 years: 5.03 (3.08-8.22); ≥85 years 21.7 (10.6-44.7) vs. 65-74 years), self-rated health (fair: 4.58 (2.75-7.61), poor: 54.6 (28.1-105.9) vs. excellent/very good/good), number of chronic diseases (1.20 (1.03-1.40)), and polypharmacy (yes: 3.25 (1.93-5.48) vs. no). Female gender and lower education were significantly associated with pre-frailty, but not frailty, in the adjusted model. Independently of these characteristics, age-standardized prevalence of frailty varied among geographical regions. Age-standardized 4-year incidence of frailty and pre-frailty in Slovenia were 6.6% (3.0-10.1) and 40.2% (32.7-47.6), respectively.
Among the Slovenian population of older adults aged 65 years and older, the age-standardized prevalence of frailty is 15% and 4-year incidence of frailty is 7%. Regional differences in Slovenia show the lowest prevalence in central Slovenian regions and the highest in northeastern Slovenian regions.
Dosedanje raziskave v Sloveniji so pokazale, da imajo starejši odrasli, ki se udeležujejo organiziranega izobraževanja, višjo stopnjo izobrazbe, so bogatejši, pogosteje živijo v mestih in so zelo ...verjetno ženske. Po drugi strani tudi raziskave v Avstraliji in nekaterih evropskih državah kažejo, da se starejši moški redkeje izobražujejo v organiziranih izobraževalnih dejavnostih. Naš cilj je bil raziskati vlogo prostovoljskih organizacij pri druženju in učenju starejših moških v skupnosti v Sloveniji. Pri raziskovanju priložnostnega učenja starejših moških v eni mestni in dveh podeželskih občinah smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop; proučili smo stanje prostovoljskih organizacij v izbranih občinah v Sloveniji ter v izbranih prostovoljskih organizacijah, v katerih večino članov pomenijo starejši moški (študije primerov), opravili polstrukturirane intervjuje in izpeljali fokusno skupino. Rezultati so pokazali, da obstaja le majhno število prostovoljskih organizacij, v katerih starejši moški pomenijo večino članov. Priložnostno in naključno učenje se pojavlja v vseh prostovoljskih organizacijah, izobraževalne dejavnosti pa organizirajo le nekateri. Članstvo v prostovoljskih organizacijah starejšim moškim daje priložnost, da ostanejo povezani s svojimi vrstniki, se srečujejo z drugimi generacijami in člani lokalne skupnosti, in hkrati priložnost, da ostanejo dejavni ter se čutijo koristne in spoštovane. Članstvo v prostovoljskih organizacijah krepi socialna omrežja starejših moških ter vpliva na njihovo blaginjo. Z izjemo raziskav B. Goldinga s sodelavci, ki opozarjajo na specifičnost potreb starejših moških po izobraževanju in učenju, se zdi, da je ta skupina v izobraževanju odraslih nepomembna (oz. pozabljena) manjšina, zato bi bilo treba okrepiti nadaljnje raziskovanje ter razprave na tem področju.
PDF
