V spletni anketni raziskavi nas je zanimalo, kateri dejavniki so odločilni za nakup živil v osrednjem in SZ delu Slovenije (Gorenjska). Anketni vzorec je sestavljalo 249 anketirancev. Ugotovili smo, ...da 79 % anketirancev prideluje pretežno sadje in zelenjavo na svojem vrtu. Pri tem jih večina uporablja le organska gnojila (76 %), kar kaže na visoko ozaveščenost ljudi v zvezi z ohranjanjem okolja. Kar 94 % vprašanih nakupuje v večjih trgovinah (supermarketih), 88 % pa jih ni nikoli kupovalo živil prek interneta. Pri nakupu potrošniki na pomembno mesto dajejo poznan oziroma slovenski izdelek in ekološki izdelek, medtem ko cena izdelka ne sodi med pomembnejše motive za nakup. Rezultati so pokazali, da se za nakup ekološkega proizvoda anketiranci raje odločajo v ekoloških trgovinah kot v supermarketih.
V prispevku je predstavljena ocena potencialov ekološke pridelave za trajnostno lokalno oskrbo s hrano. S pomočjo rezultatov obsežne terenske raziskave med ekološkimi kmeti smo analizirali obstoječo ...domačo ekološko pridelavo za trg po vrstah pridelkov in tržnih poteh. Definirali smo glavne prednosti in pomanjkljivosti, ki odločilno vplivajo na razvoj slovenskega trga ekoživil ter posebej izpostavili prostorske razlike. Na osnovi raziskave ocenjujemo, da je v ekološki pridelavi velik neizkoriščen potencial za trajnostno lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji.
Zaradi velike obsežnosti in raznovrstnosti izobraževanja in učenja odraslih ima to področje vzgojno-izobraževalne dejavnosti velike težave z identiteto. Te težave ugotavljamo na vseh treh ...identifikacijskih področjih, to pa so: identiteta stroke in področja izobraževanje odraslih; družbena identiteta stroke, ki jo štejemo za izobraževanje odraslih; osebna identiteta - identiteta izobraževalcev odraslih s stroko in dejavnostjo izobraževanja in učenja odraslih. V prispevku navajamo identitetne težave na vseh treh področjih. Pomanjkljiva identiteta je huda ovira pri izobraževanju in usposabljanju tistih, ki delajo in/ali želijo delati na področju izobraževanja odraslih ali pa se to od njih želi in/ali pričakuje. S skupnim imenom jih označujejo za izobraževalce odraslih, a njihove vloge in naloge n tem področju so različne. Vsebine in način usposabljanja je treba temu prilagoditi. Priporočamo: da se iz dokaj obsežnega seznama mogočih vsebin oblikujejo modularni programi, ciljno naravnani na izbrane ciljne skupine; da se udejanjanju programa sistematično pristopi z metodami trženja in pridobivanja (rekrutiranja) udeležencev; da se pridobi možnost za izdajo javno veljavnih certifikatov, s temi pa bi lahko nadomestili zdajšnji program pedagoško-andragoške izobrazbe, ki navedenim težavam z identiteto ne sledi dovolj in ustrezno; da se uspešne programe distribuira po Sloveniji in po možnosti izpelje v sodelovanju s partnerskimi institucijami
V anketni raziskavi so podani pomembnejši rezultati analize možnosti trženja ekoloških proizvodov na širšem celjskem območju. Anketni vzorec je sestavljalo 250 naključnih anketirancev. Z analizo ...profila kupcev, motivov nakupovanja in informacijskega menedžmenta je ponujen primer strategije trženja. Rezultati ankete kažejo dobro poznavanje ekološkega kmetijstva na širšem celjskem območju. Sveža, zdrava in okusna hrana spada po mnenju anketirancev med pomembnejše motive nakupovanja. Informacije o poreklu in načinu pridelave išče dobra polovica vprašanih. Po rezultatih ankete se je izkazalo, da je 88% anketiranih pripravljenih nakupovati ekološke proizvode neposredno pri proizvajalcu. Za ekološke proizvode so anketiranci pripravljeni plačati tudi nekoliko več. Raziskava je potekala v okviru projekta Research Support Scheme - Open Society Support Foundation, No.:108/1998.
Termin notranjega trženja je bil izpeljan iz pojmovanja t. i. notranjega trga zaposlenih in potreb tržnikov po tem, da najprej na strani zaposlenih zagotovijo razumevanje trženjskih programov, ki so ...namenjeni doseganju porabnikov. Gre torej za aplikacijo trženjskega načina razmišljanja na področje izobraževalnega menedžmenta zaposlenih. Pri uspešni implementaciji omenjenega gre za povezanost vrhnjega menedžmenta, trženjske funkcije in oddelka za ravnanje s človeškimi viri. Notranje trženje taka funkcionira kat holistično upravljan proces, ki predstavlja način oziroma filozofijo upravljanja pri komuniciranju, usposabljanju, izobraževanju in informiranju, motiviranju in razvoju ter pridobivanju, zaposlovanju in zadrževanju zaposlenih. Pri tem velja prenos pristojnosti na podrejene za ključno komponento notranjega trženja, v okviru katerega je zaradi dodatnih odgovornosti zaposlenih pomembna vloga izobraževalnega menedžmenta v luči vzgajanja servilne in h kupcu naravnane organizacijske kulture. Navkljub četrt stoletja dolgi zgodovini razvoja pa sicer sam koncept se ne uživa vsesplošne razpoznavnosti in razumevanja v svetu menedžmenta, saj naj bi bil ves čas naprednejši od okolja, v katerem se (je) nahaja(l).
V razmerah majhnega trga kmetijskih zavarovanj lahko zavarovalnica svojo poslovno rast temelji na ponudbi novih vrst teh zavarovanj ali na območnem širjenju njihovega trga. Zavarovalnica, ki je ...predmet proučevanja, želi svoje poslovanje razširiti na trg Bosne in Hercegovine. Cilj raziskave je ugotoviti, ali lahko Zavarovalnica na novem trgu uporabi standardizirano strategijo trženja kmetijskih zavarovanj, ki jo uporablja v Sloveniji, ali pa mora strategijo trženja diferencirati in jo tako prilagoditi razmeram na novem ciljnem trgu. Na podlagi komparativne tržne analize okolja trženja, ciljnih tržnih segmentov in njihovih tržnih potencialov so za vsak segment izdelali SPIN matriko in iz nje izpeljali strategijo trženja. Rezultati kažejo, da lahko Zavarovalnica, kljub velikim razlikam v okolju trženja kmetijskih zavarovanj, obsegu in strukturi tega trga ter potencialnih kupcih, pri vstopu na trg Bosne in Hercegovine uporabi standardiziran model trženja, vendar z odlogom. Na tem trgu lahko Zavarovalnica uspešno trži storitev »kmetijska zavarovanja« na način, kot je to storitev tržila na slovenskem trgu pred letom 1990. Tako lahko revitalizira storitev, ki je na slovenskem trgu že zastarala, in s tem doseže stroškovno učinkovitost in višjo dobičkonosnost trženja kmetijskih zavarovanj.
Večina oseb z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji ni zajeta v mrežo programov in storitev, ki jih ponuja država. Kmetijstvo v širšem pomenu besede je nepogrešljiva sestavina teh programov, zato je ...smiselno predlagati, da se v sistem socialnega varstva kot izvajalce vključi tudi kmetije z ustrezno dopolnilno dejavnostjo.
Raziskovali smo pripravljenost staršev oseb z motnjo v duševnem razvoju do vključevanja njihovih potomcev v življenje in delo na kmetiji. Anketiranje 271 staršev je pokazalo, da je 67 % staršev pripravljenih vključiti svojega potomca v življenje in delo na kmetiji, 19 % je neodločenih, ostalih 14 % je izrazilo negativno mnenje. Z modelom nominalne logistične regresije smo analizirali vpliv določenih lastnosti oseb z motnjo in njihovih staršev na pripravljenost. Analiza je pokazala statistično značilen vpliv starosti osebe s posebnimi potrebami, stopnje motnje in njegovih izkušenj s kmetijstvom ter vpliv izobrazbe njegovih staršev.
Rezultati našega dela kažejo, da je največje povpraševanje po tovrstnih socialnih storitvah iskati v skupini, ki ima naslednje lastnosti: gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju, stare do 25 let, ki imajo izkušnje s kmetijstvom. Dodatni želeni lastnosti sta: zmerna stopnja motnje in starši z več kot osnovno izobrazbo. Drugo ciljno skupino predstavlja skupina neodločenih, ki se od skupine, ki je naklonjena vključevanju, razlikuje predvsem po skromnejših izkušnjah, ki jih imajo osebe z motnjo s kmetijstvom, in po višji stopnji motnje.
Konceptualizacija sistema socialnih storitev za osebe s posebnimi potrebami kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah izhaja iz predpostavke, da nove paradigme razvoja kmetijstva in novi koncepti ...socialnega varstva omogočajo povečanje učinkovitosti rabe prvin pridelovanja z diferenciacijo njihovih ciljnih trgov. Pregled konceptov multifunkcionalnosti kmetijstva in normalizacije življenja oseb s posebnimi potrebami je povezan s problemi privatizacije socialnih storitev in zaokrožen v model trga