Članek predstavlja podobo Madona gospe Souvan, ki jo je Ivana Kobilca naslikala za zasebno naročnico. Sliko, o kateri si je slikarka natančno dopisovala s svojo družino, časovno umesti v prve ...mesece leta 1900. Članek obravnava Kobilčin način ustvarjanja slike, stik s konkretnimi naročniki – Uršulo Souvan in njeno družino – in slikarkine zadržke ob potencialnem razstavljanju slike na drugi razstavi Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani leta 1902. Obravnava slike Madona gospe Souvan, ki sicer ni pomembnejše Kobilčino delo, nam pomaga bolje razumeti slikarkin odnos do naročnikov in do razstavljanja v domači Ljubljani.
Članek analizira periodizacijo poljskih umetnostno- zgodovinskih raziskav od leta 1945 do osemdesetih let 20. stoletja. Ukvarja se z njenimi področji in temami, protagonisti in institucijami, kot ...tudi z okoli leta 1950 na novo definiranimi odgovornostmi umetnostne zgodovine. V tem kontekstu se loteva vprašanja, v kolikšni meri je mogoče poljsko raziskovanje baroka v tem času imenovati “marksistično”.
Članek je podrobna analiza nagrobnih stel Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu. Analizirani so motivi stel in z epigrafskega ...vidika je obrazložen pomen grškega napisa na reliefih. Izpostavljene so konkretne teorije izvora stel in upodobljencev,ter krajše obnovitve preteklih raziskav. Po Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud nagrobna stela v Kopru izvira z grškega otoka Reneja, deloške nekropole, kar je razvidno že iz primerjave s številnimi stelami z Reneje, ki imajo enake značilnosti, tako slogovne kot epigrafske. Zato članek zagovarja tudi domnevo o steli Pole Orcivije v Trstu, ki bi tudi lahko izvirala z Reneje, in na podlagi primerjav izpostavlja teorijo njenega izvora kot precej verjetno.
U članku se, sa stanovišta filozofije medija, otvara pitanje o potencijalima, načinima i položaju kritike u našem dobu koje karakteriše, bar kada je reč o zapadnim kulturnim krugovima, dominacija ...tzv. medijske kulture. S jedne strane, izbegava se redukcija sistemske i strateške kritike sveta kapitala na puko kritičko mišljenje, dok se, s druge strane, problemski preispituje kritika delujuća unutar savremenih medijskih praksi. Autori implicitno zaključuju da je već samo otvaranje ovakvih pitanja utiranje puta za sveobuhvatno kritičko delovanje, kako unutar zatečenih sistema medijskog univerzuma, tako i izvan njega, odnosno u konkretnom društveno-ekonomskom sistemu mišljenja i delovanja. Takođe, u tekstu se razmatra mogućnost kritičkih praksi posredstvom umetnosti, odnosno unutar konteksta dejstva novih tehnologija. U tom smislu, posebno se istražuju potencijali za kritiku u okvirima novomedijske umetnosti, što bi trebalo da predstavlja uvod u revolucionisanje ne samo medijske, već i društveno-povesno-ekonomske prakse u eri kapitalizma.
The baseline survey on multilingual and transdisciplinary urban arts education is the result of the first part of the UrbArt project, which supports low-skilled adults in marginalized communities ...with urban arts activities and educational approaches. The aim of the baseline survey was to identify national and transnational needs and challenges related to marginalization in culture and education, as well as performance indicators for urban arts education, taking into account the concepts of transdisciplinarity and multilingualism. Five partner countries from Austria, Iceland, Portugal, Slovenia and the United Kingdom participated in the study. The survey involved people working as education providers or arts workshops in the areas covered by the project and asked them to share their experiences, describe their needs and challenges, and identify problems they face in their work with deprivileged or marginalized people or communities. Questionnaires, interviews and focus groups based on the same starting points formed the methodological basis. The publication presents the processes and outcomes of the work, concludes with key findings at European level and makes recommendations for the potential of social access and empowerment of deprivileged and marginalized adult individuals and communities through urban arts education.
Predstavljamo raziskavo o mnenju stanovalcev domov za starejše o izobraževanju na kulturno-umetniškem področju. V raziskavi nas je uvodoma zanimalo, kakšno je mnenje o pomenu izobraževanja na ...kulturno-umetniškem področju, v nadaljevanju pa smo posebno pozornost namenili ugotavljanju obstoja razlik v mnenju o pomembnosti izobraževanja na kulturno-umetniškem področju glede na spol, najvišjo stopnjo pridobljene izobrazbe, izvorno okolje in starost. Raziskovalni vzorec je vključeval 77 udeležencev, ki bivajo v domovih za starejše v Mariboru. Izsledki raziskave kažejo, da se velika večina starejših oseb zaveda pomena izobraževanja na kulturno-umetniškem področju. Ob tem se je izkazalo, da moški in osebe z višjo stopnjo izobrazbe izobraževanju na kulturno-umetniškem področju pripisujejo večji pomen kot ženske in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko pri kategorijah izvorno okolje in starost ni bilo zaznati večjih razlik. Pridobljene ugotovitve lahko služijo kot smernice za nadaljnje načrtovanje in raziskovanje izobraževanja na kulturno-umetniškem področju pri starejših osebah, ki bivajo v domovih.
Sigismund grof Attems Petzenstein (1708–1758) je sredi 18. stoletja svojo rodbino »povzdignil do take veličine, kakršne ni dosegla v vseh preteklih časih« (G. Guelmi, Storia ...genealogico-cronologica degli Attems austriaci, 1783). Na novo pridobljeni ugled je pospremil s postavitvijo mestne rezidence na Kornu (1745) in vile v Podgori (1747–1748) ter z obnovo dvorca na Jazbinah (1747). Leta 1750, ob imenovanju brata Karla Mihaela (1711–1774) za prvega goriškega nadškofa, pa je dal modernizirati pročelje mestne palače. Za gradbene podvige je Sigismund praviloma zaposlil arhitekta Saveria Giannija, kar dokazujejo prvič objavljeni podatki iz zapuščinskega inventarja. Slikarsko opremo je naročal pri goriških slikarjih (Johann Michael Lichtenreit, Antonio Paroli), le za oltarno sliko družinske kapele v nekdanji cerkvi sv. Frančiška se je obrnil na veronskega umetnika Giambettina Cignarolija. Čeprav Sigismund ni dočakal namestitve slike, se je ravno s tem umetniškim podvigom vpisal v elitni krog evropskih naročnikov Cignarolijevih del.
V prvem desetletju po komunističnem državnem udaru leta 1948 je bilo umetnostno zbirateljstvo na Češkosloaškem izpostavljeno hudemu ideološko motiviranemu zatiranju. To je bilo posebej izrazito ...uperjeno proti nekdanjim družbeni eliti, dotlej nosilki fenomena umetnostnega zbirateljstva. Preganjanje je doživelo vrhunec v letih 1959 in 1960 z montiranimi javnimi procesi proti uglednim predvojnim zbirateljem umetnin, nekdanjim predstavnikom buržoazije. To je sprožilo obsežen val prisilnih razlastitev zasebnega umetniškega premoženja in pomembne premike velikih, uglednih umetniških zbirk iz zasebne v javno sfero v poznih petdesetih in na začetku šestdesetih let 20. stoletja. Članek obravnava več vzorčnih primerov takih procesov, ki so se končali s svarilnimi kaznimi in zaplembo premoženja, s katerim so se obogatile vodilne javne zbirke, pa tudi primere drugih, »mehkejših« načinov razlastitve posameznikov s pomočjo močno razširjene češke institucije t. i. zakonsko prisiljenih »donacij« umetnin v vrednosti davka, odmerjenega na dediščino ali na premoženje.
Prispevek se osredotoča na novoveške bratovščine, ki so delovale pri samostanih klaris na Kranjskem do njihove ukinitve pod Jožefom II. in so bile doslej v strokovni literaturi obravnavane ...predvsem z zgodovinskega vidika. Z bratovščinama v Ljubljani (1702) in Mekinjah (1717–1718) so klarise na Kranjskem spodbudile češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, škofjeloške bratovščine (1717, 1725–1726, 1775–1776) pa so pospeševale v deželi že vkoreninjene pobožnosti do Marijinega brez- madežnega spočetja, sv. Jožefa (sv. Družine) in Imena Jezusovega. Umetnostna dediščina klariških bratovščin je razmeroma skromna, povezana z usodo posameznih samostanov po njihovi ukinitvi, in tudi po kakovosti posebej ne izstopa, zanimiva pa je po ikonografiji z bogato simboliko srca. Zaradi narave ohranjenega gradiva ima prispevek različne vsebinske poudarke in težišča.
Članek se ukvarja z ekfrastično poezijo enega od utemeljiteljev slovenske umetnostnozgodovinske stroke Vojeslava Moleta, ki je bil v mladosti znan kot pesnik in esejist. Preden je leta 1926 emigriral ...na Poljsko in začel z uspešno znanstveno kariero na krakovski Jagelonski univerzi, je izdal dve pesniški zbirki ter v revijah objavil posamezne pesmi in eseje. Njegova poetika je po formalni plati zavezana antiki in simbolizmu, glavni temi sta ljubezen in ženska, kasneje se jima pridruži še hrepenenje po mladosti. Pesnik, ki se je izobraževal v Trstu, Novem mestu, Krakovu, Rimu in na Dunaju, je napisal precej ekfrastičnih besedil. V italijanski prestolnici so ga prevzele Tizianova alegorija Sveta in profana ljubezen, Leonardova Mona Lisa ter Rafaelova freska Apolon in Marsija, ki se pojavijo že v naslovih ekfrastičnih pesmi prve zbirke Ko so cvele rože iz leta 1910. Tudi esej Umetnost in narava, v katerem razpravlja o razmerju med likovno umetnostjo, literaturo in naravo, je nastal v Rimu. Pesmi Giorgione in Bizantinska madona se nanašata na pesnikov obisk Benetk v času potovanja po Italiji. Moletov ekfrastični pristop je klasičen v smislu poveličevanja lepote in pomena umetniškega dela, kar ga približuje romantični poeziji. V pesmi V oglejskem muzeju je perspektiva kompleksnejša, saj se pesniški subjekt bolj odziva na sedanjost in obenem pripoveduje zgodbo o detomorilki iz časa hunskih vpadov. Zbirka Tristia ex Siberia, ki je izšla leta 1920, je nastajala v znamenju prve svetovne vojne, ko je bil pesnik v ujetništvu v Sibiriji. Pesmi Hegezo in Milonska Venera, napisani v že Grkom znanem in med pesniki kasnejših dob priljubljenem načinu »prosopopoeia«, lahko razumemo kot posledico doživljanja tesnobe in strahu v izgnanstvu. Antična relief in kip sta medij za izražanje pesnikove zapuščenosti v brezsmiselnem svetu ter hrepenenja po ljubezni, ženi in domovini. Čeprav je Rilke v Moletovem pesniškem razvoju odigral pomembno vlogo, ni mogoče z gotovostjo trditi, da je nanj vplivala Rilkejeva najznamenitejša ekfrastična pesem Apolonov arhajski torzo. Ob Moletovem osredotočanju na daljno preteklost in izogibanju sočasni umetniški produkciji je pesem Sejavec izjema. Vprašanje, ali jo je navdihnila znamenita slika Sejalec impresionista Ivana Groharja, ostaja odprto.
PDF
