Kljub tehnološkemu napredku zadnjih stoletij in desetletij se še vedno soočamo s problematiko prikaza in upodobitve barve v različnih medijih in ohranjanja zaznave barve. Ena od možnosti, za katero ...se lahko odločimo pri zagotavljanju stalne barvne zaznave, so modeli barvnega zaznavanja. Trenutno je aktualen CIECAM02, ki se še vedno ne uporablja v 3D računalniški grafi ki, s katero se vsak dan srečujemo. Namen raziskave je bil pregled barvnih prostorov v 3D računalniški grafiki, pregled reprodukcije barv in materialov, algoritmov za senčenje ter izbranih sodobnih tehnologij upodabljanja za doseganje korektne končne vizualizacije. V nadaljevanju smo želeli proučiti model barvnega zaznavanja CIECAM02 do te mere, da bi ga lahko uporabili v povezavi s 3D računalniško grafiko. V ta namen smo v programu Blender postavili testno sceno in jo upodobili s tremi upodobljevalniki: Blender Render in Cycles, ki sta že vgrajena, in z dodatkom Yafaray. Izkazalo se je, da CIECAM02 lahko uporabimo tudi v 3D prostoru in da z njegovo uporabo dobimo boljše rezultate ujemanja barv pri spremembi ozadja. Poleg tega smo ugotovili, da barv ne upodabljajo vsi upodobljevalniki enako. Omenjena raziskava je aktualna za vse, ki želijo svoje dvo- ali tridimezionalne izdelke predstaviti s pomočjo 3D računalniške grafike, torej tudi za področje vizualizacij oblačil in tekstilnih izdelkov, ki se uporabljajo pri modnem oblikovanju in oblikovanju interjerjev, avtomobilski, navtični in letalski industriji ter tudi širše, kjer so dovršene 3D vizualizacije tekstilij in oblačil nepogrešljivi element vizualnih in grafičnih komunikacij.
Prispevek obravnava poezijo Michelangela Buonarrotija še zlasti iz zornega kota njegovega upesnjevanja teme ljubezni, ki nastopa v triadi renesančno zastopanih vrlin skupaj z Dobroto in Lepoto. ...Omenjeno razumevanje je prikazano z očrtom širšega nazorsko-filozofskega ozadja (Giovanni Pico della Mirandola, M. Ficino, C. Landino, A. Poliziano) tedanje visoke renesanse. Izpostavljena je kompleksnost obdobja in razmerje do florentinske pesniške preteklosti (Dante, Petrarca). Michelangelova navezanost na besedni izraz, ki je bila neločljiva od njegovega umetniškega ustvarjanja, je predstavljena kot miselno preciznejša in ontološko poglobljena, saj ponuja umetnikovo samorefleksijo smrti. Za umetnika samega so bili njegovi stihi povsem enakovredni likovnemu izrazu, saj so mu z mislijo o nesmrtnosti pomenili premagovanje zavesti o minljivosti (lastnih) umetnin.
PDF
