Extended description:
Ljubljana: Tiskovna konferenca delegacije vlade RS po vrnitvi s konference o okolju v Riu de Janeiru;
izjave dr. Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor,
dr. Janez ...Drnovšek, predsednik vlade,
dr. Dimitrij Rupel, zunanji minister.
Information:
A press-conference by the Slovene Delegation upon their return from the Rio Summit.
Original language summary:
Tiskovna konferenca slovenske delegacije po vrnitvi z okoljske konference v Rio de Janeiru.
Extended description:
Information:
A round table on ecology and Christianity: Dr. Hubert Požarnik, the Green Party representatives, Bishop Dr. Vekoslav Grmič and finally murals on the ceiling.
...Original language summary:
Ptuj: Okrogla miza o ekologiji in krščanstvu; dr. Hubert Požarnik, Zeleni, škof dr. Vekoslav GRMIČ, freske na stropu.
Extended description:
<!--if !mso>
<mce:style><! st2:*{behavior:url(#ieooui) }st1:*{behavior:url(#ieooui) } -->
Strokovni posvet, ki ga je sklical dr. Leo Šešerko, podpredsednik Izvršnega sveta ...Republike Slovenije in član stranke Zeleni Slovenije za iskanje rešitve za odpravo posledic onesnaževanja. V semiški Iskri so do srede osemdesetih let v okolje izpuščali strupene kemikalije; arhivski posnetki Krupe iz l. 1985, predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut, izjava primarij Anton Farazinc, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo.
Expert consultation convened by Dr. Leo Šešerko, vice president of the Executive Council of the Republic of Slovenia and a member of the Green Party of Slovenia, was called upon to come up with a solution in order to overcome the effects of massive industrial pollution. Up until the mid-eighties, the Iskra Company was releasing toxic chemicals into the natural environment of the Krupa River. The President of the Greens of Slovenia Dr. Dušan Plut and also Anton Farazinc from the University Institute for Health and Social Care make a statement regarding the issue at hand.
Information:
Expert consultation on how to eliminate the long - lasting effects of pollution in the Krupa River with PCBs (Polychlorinated Biphenyls).
Original language summary:
Strokovni posvet Zelenih za odpravo posledic onesnaženosti reke Krupe s PCB (polikloniranimi bifenili) iz osemdesetih let.
Extended description:
Information:
Caring for a clean environment in a city: a refuse collector wearing a bow-tie, a discussion with the student Boštjan Kocjančič from the Revival of the Ljubljana ...Old City Centre Association.
Original language summary:
Skrb za čisto okolje v mestu – smetar z metuljčkom; pogovor z dijakom Boštjanom Kocjančičem iz Društva za oživitev stare Ljubljane.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Prof. dr. Daniel Vrhovšek, strokovni vodja limnološke postaje. Izjava Urša Drugovič. Nujno je potrebno bolj skrbeti za stoječe vode. Sedaj zdravja večine 77-tih slovenskih jezer še sploh ne poznamo, sicer pa na Bledu je vse jasno, pripravljenost za to, da bi v jezeru spuščali manj nesnage pa je kljub temu premalo.
Information:
Bled: healing process of Lake Bled; biology students studying the pollution of the lake, taking samples and working in a laboratory.
Original language summary:
Bled: zdravljenje Blejskega jezera; študentje biologije raziskujejo onesnaženost jezera, pridobivanje vzorcev in delo v laboratoriju.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }st2\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table ...Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Ekološka katastrofa, ki se je zgodila pri izviru Krupe (občina Semič), predstavlja največje okoljsko onesnaženje s strupenimi PCB-ji. V bližini nekdanje tovarne kondenzatorjev Iskra Semič se je onesnažila reka Krupa, ki so jo hoteli uporabiti kot vir za regionalni vodovod. PCB-ji so prišli v reko preko odpadnih vod Semiške tovarne in odpadnih izdelkov. Proizvodnja PCB je trajala do leta 1983, ko so preusmerili proizvodnjo. Zadnje raziskave na tem področju so pokazale, da so PCB v posameznih izdelkih (jajcih, kravjem mleku, orehih,...) še vedno prisotni, kontaminacije zraka s PCB v Semiču ni več, Krupa pa ostaja najbolj onesnažena reka s PCB na svetu. Glede na to, da v našem prostoru ne uporabljamo več kloriranih herbicidov in pesticidov ter drugih izdelkov, ki vsebujejo PCB, ostaja po sanaciji v Semiču še stalna nevarnost onesnaževanja okolja s PCB s piralenskimi transformatorji in kondenzatorji.
Prispevek v Tedniku je nastal po razkritju katastrofe; izjavi Tone Poljšak, namestnik predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prometa in dr. Albin Pečaver, Zavod za sodno medicino in higieno.
The ecological disaster which took place at the source of the Krupa River (municipality of Semič) is considered as one of the greatest environmental contaminations with toxic PCBs (Polychlorinated biphenyls). In the vicinity of the now former capacitors production plant of Iskra Semič, the River Krupa was heavily polluted, as discovered when wanting to use it as a source for regional water supply. PCBs entered the river through wastewater and waste products from the Semič factory Iskra. Production of PCBs lasted until 1983, when the Company changed the production. Recent research in this area has shown that PCBs are still present in specific products (eggs, cow's milk, nuts ...), but PCB contamination of the air is no longer a problem. As for the river - the Krupa remains the most polluted river of PCB toxins in the world. Given that in our area chlorinated herbicides and pesticides or any kind of other products containing PCB remains, are no longer in use, a continuing risk of environmental pollution by PCB remains a great danger as it is still present in not just a handful of the transformers and capacitors made by the Company.
Presented video was made after revelations of the catastrophic environmental pollution. Tone Poljšak, Deputy Chairman of the Republican Committee for environmental protection and regulation of traffic and Dr. Albin Pečaver from the Institute of Forensic Medicine and Hygiene gave their statements regarding the issue.
Information:
Ecological catastrophe at the source of the Krupa River, which occurred due to the release of toxic chemicals, namely PCBs into the environment.
Original language summary:
Ekološka katastrofa pri izviru reke Krupe se je zgodila zaradi izpusta strupenih kemikalij PCB-jev v okolje.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Bled: pogin rib posledica nepravilnega ravnanja s pesticidi; Blejsko jezero, poginule ribe, strupi za zatiranje škodljivcev, test na kmetijskem inštitutu v Ljubljani, postrv v posodi, poginula postrv, škropljenje s pesticidi v vinogradu, kisline, strupi.
Ostajamo zgolj pri tehnični ugotovitvi, da pri prodaji in pri uporabi kmetijskih strupov ne moremo in ene smemo dopustiti, da bi z dezifenkcijo in neznanjem uničevali tako zelo občutljivo okolje, katerega del je tudi človek.
Information:
Trout mortality in the Mišca Stream, which flows into Lake Bled, spraying with pesticides and work in a vineyard
Original language summary:
Pogin postrvi v potoku Mišca, ki se izliva v Blejsko jezero, škorpljenje in delo v vinogradu.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Naša sodelavca Tomaž Terček in Mirko Šuštar sta bila pred dnevi v osrčju gozdov kočevskega Roga. Zakaj sta se v tem zimskem času odpravila na takšno pot pa pripovedujeta v naslednjem reportažnem zapisu.
Information:
The beginning of a successful campaign for the reintroduction of the lynx from the Carpathian Mountains in Kočevje Woods; lynx in quarantine, statements by Lado Švigelj, the manager of the Rog Hunting Grounds; Ciril Štrumbelj, forestry engineer; and Janez Čop, biologist.
Original language summary:
Začetek uspešne akcije naseljevanja risov iz Karpatov v Kočevskem gozdu; risi v karanteni, izjave Lado Švigelj, direktor lovišča Rog, Ciril Štrumbelj, inženir gozdarstva, Janez Čop, biolog.
Extended description:
Plemeniti rak jelševec je v Sloveniji le še malo znana žival oziroma jed. Lov nanj vam bo predstavil tale filmski zapis.
Od znanega presihajočega Cerkniškega jezera ostane v ...poletnih mesecih le potok, ki v deževnih dneh naraste v malo rečico. In prav ta potok, ki mu domačini pravijo kar »Jezero«, je eden redkih krajev v Sloveniji, kjer se je še ohranil plemeniti rak »jelševec«. Znana račja kuga, ki je pred več kot petimi desetletji zelo razredčila račje vrste, je kriva, da zna danes le še redko kateri Slovenec loviti rake. Eden najstarejših lovcev na rake je ribiški čuvaj ljubljanskega »Zavoda za ribištvo« Janežič Andrej iz Gornjega Jezera. Prav rad nam je pokazal, kako lovi rake.
Na koščke razrezano ribo natakne na žico in vloži v pasti. Pasti imajo pri strani še eno odprtino, ki pa je take oblike, da ujeti rak ne najde več izhoda.
Kadar je potok tako visok, se ne izplača nastavljati veliko pasti, ker je lov navadno slab. Ko pa voda upade, nastavi mojster Janežič tudi po 30 pasti. Nastavlja jih pozno popoldne ali v prvem mraku, tako da močni vonj ribjega mesa privablja vso noč.
Naslednje jutro sta čuvaja spet ob vodi. Izkušen ribič, že po teži pasti ugotovi, koliko rakov se je ujelo. Če je lov dober, je v enem zabojčku tudi po 30 rakov. Seveda se pa tudi zgodi, da je v kakšni pasti samo eden ali tudi nobeden. Ribogojci za sedaj še ne poznajo načina, kako umetno gojiti rake v vališčih, zato jim skušajo zagotoviti vsaj čim boljše naravne pogoje za razvoj. Postopoma pa bodo skušali slovenske potoke spet naseliti z raki.
Ujete rake pazljivo pregledajo. Samice in tiste, ki so manjši od 11 cm, vržejo nazaj v vodo. V enem letu ujamejo v tem potoku 1200 kg odraslih rakov. Ujete rake prepeljejo v zaprt bazen v bližnji ribogojnici. Tu počakajo, da se jih nabere dovolj, potem pa jih sortirajo po velikosti in razpošljejo naročnikom. Več kot 90 % tržišču namenjenih rakov izvozijo v tujino. V Sloveniji je malo hotelov, ki lahko gostom ponudijo to v tujini zelo cenjeno slovensko specialiteto. Če se hotelom v Švedski, Franciji, Švici in Zahodni Nemčiji, ki so stalni odjemalci ribogojnice Obrh, splača kupovati naše rake, je toliko bolj razumljivo, da naši hoteli ne znajo opozoriti predvsem tujih gostov na našo specialiteto: raka jelševca, ki ga po kvaliteti mesa mnogi uvrščajo pred njegovega morskega konkurenta jastoga.
Information:
A report on catching noble or broad-finger crayfish (Astacus astacus) in Cerknica Lake: a boat, pots, preparation of the traps, a fish farm and the release of crayfish into a pool.
Original language summary:
Reportaža o lovu na raka jelševca v Cerkniškem jezeru: čoln, vrše, priprava pasti, raki, ulov, ribogojnica, izpust rakov v bazen.
Extended description:
<!--if !mso>
<mce:style><! st1:*{behavior:url(#ieooui) } -->
V Mežici noč in nad njo teče svinec. Rudarji so nam povedali, da je bil napovedan mežiškemu rudniki in topilnici ...konec že leta 1949, vendar se je produkcija do danes stalno večala. Lani so odkrili nova rudišča pod Uršljo goro in to je kolektiv še bolj prepričalo, da so velika lastna sredstava, ki jih vlagajo v modernizacijo obratov dobro naložena. Velike bobnaste peči so v lanskem letu dale 16.325 ton svinca, kmalu pa bodo dajale letno še 5.000 ton več.
Iz topilnice v žerjavu potiskajo veliki ekshaustorji škodljive pline v bližno dolino, ki jo na pol za šalo domačini imenujejo tudi »Dolina smrti«. Škodljivi vpliv sega 5 km daleč in vso škodo v gozdartvu in poljedeljstvu so ocenili na več kot 10 milijonov dinarjev letno. Če bi jim uspela investicija ene milijarde dinarjev bi tu lahko zgradili donosen obrat za pridobivanje žveplene kisline in natrijevega sulfata.
Information:
The town of Mežica: environmental pollution with noxious gases from the mercury smelting plant; the Žerjav smelting plant, masked workers and destroyed forests in the Mežica Valley.
Original language summary:
Mežica: onesnaževanje okolja s strupenimi plini iz topilnice svinca; topilnica Žerjav, delavci z maskami, gore, uničeni gozdovi v Mežiški dolini.
