Extended description:
Bizeljsko: Bizeljsko, kjer imajo šolarji svoj vinograd; starešina trobi v rog, kliče k trgatvi, mladi trgači pod brajdo s harmoniko, pojejo, trgajo grozdje in ga v plastičnih ...zabojčkih nalagajo na traktor, vmes pripovedujejo slovenske pregovore, vriskajo, starešina nazdravi trti in izlije vino h koreninam, pojejo En hribček bom kupil, klopotec.
Extended description:
Bizeljsko: Bizeljsko, kjer imajo šolarji svoj vinograd; starešina trobi v rog, kliče k trgatvi, mladi trgači pod brajdo s harmoniko, pojejo, trgajo grozdje in ga v plastičnih zabojčkih nalagajo na traktor, vmes pripovedujejo slovenske pregovore, vriskajo, starešina nazdravi trti in izlije vino h koreninam, pojejo En hribček bom kupil, klopotec.
Bizeljsko: scholars learning about viniculture and participating in grape harvest.
Original language summary:
Bizeljsko: šolarji se učijo o vinogradništvu in trgajo grozdje.
Extended description:
Dobrovo in Vipava: vinogradi, izjava Jože DRNOVŠČEK, KZ Dobrovo, pakiranje steklenic, mošt v bokalu, točenje, grozdje v plastičnih kadeh, izjava Silvester LEMUT, Agroind 1894, ...Vipava, vinska klet, poslikani leseni sodi.
Goriška Brda in Vipavska dolina valley: the quality of grape harvest in vineyards and celebrating St. Martin’s Day.
Original language summary:
Goriška Brda in Vipavska dolina: o kakovosti pridelka v vinogradih ob prazniku svetega Martina.
Extended description:
Zares sončna Goriška Brda so gostila več tisoč obiskovalcev, ki so prišli na vsakoletno, letos že devetnajsto turistično prireditev »Praznik češenj«. Pokušina vin, razstava ...češenj, sprevod okrašenih voz, ki so simbolizirali življenje in delo briškega kmeta, je dajalo utrip prireditvi, ki jo tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Brda pod pokroviteljstvom tamkajšnje Kmetijske zadruge.
Spodnje Cerovo, Goriška Brda: praznik češenj, čeprav so Brici znani kot dobri vinogradniki, češnja še vedno ostaja simbol Goriških Brd; češnje, sadovnjak, obiranje češenj, pokušnja briških vin.
Extended description:
Zares sončna Goriška Brda so gostila več tisoč obiskovalcev, ki so prišli na vsakoletno, letos že devetnajsto turistično prireditev »Praznik češenj«. Pokušina vin, razstava češenj, sprevod okrašenih voz, ki so simbolizirali življenje in delo briškega kmeta, je dajalo utrip prireditvi, ki jo tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Brda pod pokroviteljstvom tamkajšnje Kmetijske zadruge.
Spodnje Cerovo, Goriška Brda: praznik češenj, čeprav so Brici znani kot dobri vinogradniki, češnja še vedno ostaja simbol Goriških Brd; češnje, sadovnjak, obiranje češenj, pokušnja briških vin.
Spodnje Cerovo, Goriška Brda: A cherry festival.
Original language summary:
Spodnje Cerovo, Goriška Brda: praznik češenj.
Mikrorajonizacija je pomembnejši ukrep za izkoriščanje pozitivnih ter blaženje negativnih vplivov podnebnih razmer pri gojenju vinske trte. Vinorodno območje s tradicionalnim gojenjem vinske trte ter ...z značilnimi podnebnimi razmerami lahko poimenujemo 'terroir'. V okolišu Goriška brda smo v letih 2000 in 2001 spremljali vremenske in ovrednotili podnebne razmere ter njihove indekse in koeficiente. Povprečne vrednosti heliotermičnega indeksa po Huglin (2457), vsote efektivnih temperatur po Winkler (4002), heliotermičnega koeficienta po Branas (5,9), termičnega koeficienta po Kerner (11,9), hidrotermičnega koeficienta po Seljaninov (2) in bioklimatskega indeksa (3) potrjujejo primernost območja Brd za gojenje vinske trte. Okoliš je trenutno razdeljen na 16 vinorodnih krajev in 2 legi. Predlagamo razdelitev na največ 4 vinorodne kraje in sicer Dobrovo, Neblo, Vipolže ter Cerovo-Kojsko. Za posamezno sorto moramo znotraj posameznega vinorodnega kraja ovrednotiti optimalen način gojenja. Glede na rezultate lahko vinorodni okoliš Goriška brda poimenujemo s 'terroir'.
V Goriških brdih sta sorti ‘Rebula’ in ‘Chardonnay’ količinsko pomembnejši beli sorti vinske trte. Kakovost grozdja obeh sort med letniki in lokacijami na območju Brd precej niha. Razloge pripisujemo ...predvsem razgibanemu reliefu, vremenskim dejavnikom ter neprimerni tradicionalni pridelavi določenih sort vinske trte. Glede na kakovost grozdja oziroma količine sladkorja v grozdju je bil letnik 2002 najboljši, letnik 2001 pa najslabši. Pri primerjavi vremenskih razmer med leti 2000, 2001 in 2002 nismo ugotovili večjih razlik, čeprav le te ne gre zanemariti. Sajenje in gojenje obeh sort odsvetujemo na S, SZ in SV območjih Brd. Največje povprečne količine sladkorja v grozdju sorte ‘Rebula’ smo določili na lokacijah Vedrijan, Vipolže, Vrhovlje in Neblo, v grozdju sorte ‘Chardonnay’ pa na lokacijah Kozana, Cerovo, Vrhovlje in Mirnik. Ker se variabilnost količine sladkorja v grozdju med in znotraj lokacij precej spreminja predlagamo revizijo vinogradniških leg ter izključitev neprimernih leg za gojenje posamezne sorte vinske trte.
Sorti ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ sta najbolj razširjeni rdeči sorti vinske trte, saj jo gojijo na vseh celinah sveta. Sorti sta se po svetu širili istočasno, čeprav se razlikujeta tako v ...ampelografskih lastnostih kot agrotehničnih zahtevah. V Slovenijo oziroma Primorsko, kjer sta trenutno pomembnejši rdeči sorti, naj bi prišli proti koncu 19. stoletja. V Goriških brdih sta sorti posajeni po celem okolišu, čeprav razlike v kakovosti grozdja po lokacijah dokazujejo neprimernost določenih leg za gojenje rdečih sort vinske trte. Količinsko največ grozdja obeh sort pridelajo na lokacijah Biljana, Cerovo in Neblo. Na lokaciji Kozana pridelajo najkakovostnejše, medtem ko na lokaciji Kožbana najslabše grozdje obeh sort. Vzroke velike variabilnosti med lokacijami in leti v kakovosti grozdja pripisujemo interakcijskim vplivom vremenskih razmer, razgibanega reliefa ter tradicionalne agro-ampelotehnike, s katero ne dosegajo več nadpovprečne kakovosti grozdja.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Cviček se ne boji EU. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo na slovenskem trgu še več evropskih vin, kot jih je sedaj. V Kmečki zadrugi Krško se te konkurence ne bojijo - njihov cviček se namreč doma z lahkoto prodaja, kljub temu pa so se že pripravili, da bi bolj odločno stopili tudi na skupni evropski trg.
Information:
The town of Krško: Cviček (a sort of wine) is entering the EU market. Statements by Anton Planinc, manager of Kmečka zadruga Krško (Krško Agricultural Co-operative); and Janez Živič, quality controller at KZ Krško.
Original language summary:
Krško: cviček vstopa na evropsko tržišče: izjavi Anton Planinc, direktor Kmečke zadruge Krško in Janez Živič, predstavnik vodstva za kakovost KZ Krško.
Vinogradniško orodje in predmeti so del Zbirke starih predmetov zbiratelja Bogdana Zupančiča. Na sliki so: t. i. banka, pletenke, vinogradniške škarje, škropilnici (ena za žveplanje vinograda in ...druga za škropljenje vinograda proti škodljivcem in boleznim), čebri, vrči itd.
