Components of the basic water balance equation and water balance calculation for July 2011 for weighing lysimeter on water supply pumping station in Kleče, Ljubljana the presented. Lysimeter and ...outflow mass measured with high precision weighing cells and precipitation as determined from changes in the mass of the lysimeter were used in calculation. Precipitation measurements in the same time resolution as the lysimeter mass measurements would be needed for correct calculation of actual evapotranspiration. In time of high plant water requirements only substantial precipitation events directly contribute to immediate groundwater recharge. The low water retention of the aquifer sediments shows susceptibility of the aquifer to ground water pollution.
Obravnavani so členi in izračun osnovne enačbe za vodno balance za julij 2011 za tehtalni lizimeter na črpališču pitne vode Kleče v Ljubljani. Pri izračunu so bile uporabljene meritve mase lizimetra in iztoka, merjene z natačnimi tehtalnimi celicami ter padavin, izračunane iz spremembe mase lizimetra. Za pravilen izračun dejanske evapotranspiracije bi bile potrebne meritve padavin v enakem časovnem razkoraku kot potekajo meritve na tehtalnem lizimetru. V času visoke porabe vode s strani rastlinskega pokrova k bogatitvi podtalnice prispevajo le večji, zaporedni padavinski dogodki. Nizke zadrževalne sposobnosti sedimentov vodonosnika kažejo občutljivost vodonosnika in ogroženost podzemne vode zaradi onesnaženja
To detect temporal and spatial variability of drought is one of the most challenging issues of drought monitoring in the specific country or region due to the fact that there is no standard ...definition of severity and duration of different types of drought. Crop water deficit (CWD) simulated by crop water balance model IRRFIB supplemented with some in-situ soil water measurements by Time-Domain Reflectometry (TDR) measurement technique are proposed as tools for local agricultural drought monitoring in this study. Moving to regional drought monitoring the main constraint represents data availability of different sources. Available global data sets are of assistance for preparing regional drought monitoring products. In the study two specific products designed for regional scale are described: preliminary maps of the SPI (Standardized Precipitation Index) and products generated by implementation of numerical weather prediction model. It seems to be a lot of potential in both products for a first overview of key meteorological parameters in the region. The development of drought in the year 2009 was under examination and also yearly results for different periods after 1971. Dry periods in the year 2009 heavily impacted cereals in Slovenia. Maize yield showed best agreement with crop water deficit (r = 0.65) and SPI on the time scale of six months for September (r = 0.61). SPI was not suitable for describing agricultural drought in the periods with higher evapotranspiration rate. For more agricultural oriented drought monitoring more indices should be included into the consideration.
Eden izmed večjih izzivov na področju monitoringa suše v določeni državi ali regiji je določanje časovne in prostorske variabilnosti suše, saj ne obstaja splošna definicija, ki bi določala intenzivnost in trajanje različnih tipov suše. V študiji predlagamo primanjkljaj vode pri rastlinah (CWD), simuliran z vodnobilančnim modelom IRRFIB in podprt z in-situ meritvami vode v tleh s TDR tehnologijo, kot primerno orodje za lokalno določanje kmetijske suše. Na širšem, regionalnem nivoju pa se pojavi ovira pri dostopnosti podatkov, zato si pri pripravi regionalnih produktov lahko pomagamo z globalnimi nizi. Opisujemo dve možnosti, primerni za regionalno skalo: preliminarne karte standardiziranega padavinskega indeksa (SPI) in produkte, ki jih generiramo z implementacijo numeričnega modela za napovedovanje vremena. Pri obeh se kaže velik potencial za prvi, splošni pregled nad stanjem glavnih meteoroloških parametrov v regiji. Za primer smo vzeli razvoj suše leta 2009 ter letne rezultate za različna obdobja po letu 1971. Leta 2009 so sušna obdobja hudo prizadela poljščine v Sloveniji. Pridelek koruze kaže najboljšo povezanost s primanjkljajem vode CWD (r = 0,65) in z indeksom SPI na šestmesečni časovni skali za september (r = 0,61). Indeks SPI se ni izkazal za primernega pri obravnavi obdobij z višjo stopnjo potencialne evapotranspiracije. Opozarjamo še na dejstvo, da bi bilo potrebno za bolj kmetijsko usmerjen monitoring suše vključiti več različnih indeksov.
Model WOFOST je bil odgovor Alterre in centra Plant Research International (oboje Wageningen, Nizozemska) na potrebe po agrometeorološkem simulacijskem modelu za 10-dnevno kvantitativno napovedovanje ...pridelka na državni ali regionalni ravni in kvalitativni monitoring pogojev za rast različnih poljščin za celotno EU. Celo družino modelov, v katero spada tudi WOFOST, so razvijali v Wageningnu v šoli C. T. de Wita. Prvič je bil dokumentiran leta 1986 (Wolf in sod.), njegov prvotni namen je bil preučevanje potencialnega pridelka različnih poljščin v tropskih državah, s čimer so se ukvarjali van Keulen, Wolf in van Diepen. Uspešne verzije WOFOST-a se že več kot 10 let uporabljajo v različnih raziskavah. Različne aplikacije so bile prilagojene za analizo tveganja pri pridelku, variabilnosti pridelka skozi leto, variabilnosti zaradi različnih tipov tal ali zaradi raznovrstnih agrohidroloških pogojev in razlik med kultivarji, relativne pomembnosti faktorjev, ki določajo rast, setvenih strategij, vplivov podnebnih sprememb, kritičnih period za uporabo agrikulturne mehanizacije in drugega. Trenutno je dostopna verzija WOFOST 7.1.2. WOFOST je fizikalni model, ki razlaga rast pridelka na osnovi procesov, ki se dogajajo v rastlini in upošteva, kako na te procese vplivajo okoljske razmere. Osnova za izračune produkcije suhe snovi je stopnja asimilacije CO2 v rastlinski odeji, ki je odvisna od absorbirane energije sevanja in je funkcija vpadajočega sevanja in listne površine poljščine. Izbiramo lahko med potencialno in dejansko (omejena količina vode) simulacijo. Meteorološke podatke moramo pripraviti v pravilnem formatu. WOFOST uporablja vodno bilanco, ki v danem časovnem obdobju primerja količino vode, ki pride v koreninsko cono, s tisto, ki gre iz nje, ter določi razliko med njima za spremembo vsebnosti vode v tleh. Upošteva infiltracijo, evaporacijo, transpiracijo, perkolacijo in kapilarni dvig. Pri tem se moramo zavedati, da model ni namenjen natančni fizični obdelavi gibanja vode v tleh, temveč le oceni dostopnosti vode za rastlino. Vpiv hranil (dušik, fosfat in kalij) na pridelek se računa na letnem nivoju na osnovi dela Janssena in sod. iz leta 1990. WOFOST izračuna fenološko fazo iz dnevne temperature in korekcijskega faktorja. Temperaturne vsote, potrebne za doseganje določene faze, so določene v datotekah, ki opisujejo posamezne poljščine. V posebnih prilogah k opisu modela si lahko natančno preberemo vse o enačbah, ki jih model uporablja, o izračunih energije globalnega obsevanja, Gaussovi integraciji, linearni interpolaciji z AFGEN funkcijo, določanju datuma setve, CGMS (Crop Growth Monitoring System) bazi podatkov, uporabi meteoroloških podatkov ter podatkov o poljščinah in tleh v CGMS-u.
Novejše projekcije podnebnih sprememb v vedno večji meri kažejo na spreminjanje vodne bilance tal, ki ima tudi povraten učinek nanje. Obravnavali smo časovno dinamiko vode v tleh za Ljubljano in ...Mursko Soboto za zadnjih 46 let in preko podnebnih scenarijev do konca stoletja. Za osnovo smo izbrali tridesetletno obdobje 1961-1990, s tem smo nato primerjali obdobje 1991-2006 in projekcije po treh različnih scenarijih podnebnih sprememb, ki smo jih pripravili v obliki inkrementalnih sprememb temperature in padavin kot kombinacijo različnih projekcij za Slovenijo. Z modelom SIMPEL smo določili spremembe potencialne evapotranspiracije (metoda EPIC Penman-Monteith), vodnega primanjkljaja (razlika med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo) in števila sušnih dni. Pri vseh treh spremenljivkah se kažejo naraščajoči trendi že za obdobje 1961-2006. Opazovali smo tudi spreminjanje variabilnosti, ki je izrazito predvsem pri številu sušnih dni in nam prinaša dodatno povečevanje tveganja suš. Glavne rezultate smo predstavili z izračuni verjetnosti za pojav določenega števila sušnih dni. Pri tem verjetnosti za več kot 35 sušnih dni v vegetacijskem obdobju (od aprila do septembra) v drugem obravnavanem obdobju ter pri projekcijah po srednjem in še toliko bolj po visokem scenariju podnebnih sprememb bistveno presegajo verjetnosti v prvem obdobju in pri projekcijah po blagem scenariju.
Ovim se radom želi dati doprinos dosadašnjim spoznajama na području poznavanja vertikalnih procesa u hidrološkom ciklusu. To se odnosi na vodopropusne prostore riječnog aluvija, koji nisu u ...neposrednoj vezi sa površinskim vodnim režimom vodotoka. Cjelovito upoznavanje tih hidroloških procesa i prirodnih zakona gibanja vode u vertikalnoj izmjeni moguće je jedino istraživačkim radom. Direktnim mjerenjem i hidrološkom analizom čimbenika vertikalne vodne bilance podzemnih voda na infiltrometarskoj stanici „Varkom“ u Varaždinu od 1988. godine, moguće je bliže upoznati procese infiltracije i evapotranspiracije, a koji su karakteristični za klimatske osobine sjeverozapadnog prostora Republike Hrvatske.
PDF
