Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Prispevek daje odgovore na vprašanja: koliko in s katerimi vsebinami je geografija vključena v učne načrte od predšolskega obdobja do vključno petega razreda osnovne šole, v kolikšnem količinskem ...razmerju je do drugih predmetnih področij in za katere spremembe učnih načrtov bi si bilo potrebno prizadevati pri naslednjih prenovah. Analizirali smo učne načrte, v katere so vključene geografske vsebine. Uporabili smo kvalitativno in semikvantitativno analizo. Kategorije za kvalitativno analizo so bile pokrajinske sestavine oziroma njihove prvine, pokrajine ter orientacija in kartografija.
članek predstavlja koncept queerovskega pristopa k vzgoji, ki ga razume kot okvir, znotraj katerega je moč razpravljati o istospolnih družinah v vrtcih in hkrati slediti zahtevam po kritičnosti, ...objektivnosti in pluralizmu, na katerih temelji pred- šolska vzgoja. empirična podlaga za članek je analiza kurikula za vrtce in raziskava, ki jo je med vzgojiteljicami in pomočnicami slovenskih vrtcev leta 2012 izvedla avtorica. Analiza Kurikula je pokazala, da ima Kurikul nastavke, na podlagi katerih bi lahko uvajali govor o istospolnih družinah znotraj vrtca na več nivojih. Rezultati raziskave pa kažejo, da vzgojiteljice in pomočnice v večji meri istospolnih družin ne omenjajo. v članku predpostavljamo, da (queerovska) pravljica In s Tango smo trije, ki prikazuje vsakdanje življenje istospolne družine, predstavlja primer dobre prakse in primerno orodje, s pomočjo katerega lahko vzgojiteljice in pomočnice otrokom na njim razumljiv način predstavijo istospolne družine.
V ozadju je stavba otroškega vrtca Čardak v Črnomlju. Skozi generacije ostaja hram polnjenja pleničk. Tudi neurje s točo, leta 2018, mu ni prišlo do živega. V fokusu fotografije je kapica s cofkom, ...obvezno opremo predstavlja tudi duda.
V prispevku predpostavljamo, da je vedoželjnost usmerjevalna sila človekovega (samo)razvoja, ki v njem razvija tiste osebnostne lastnosti, sposobnosti, vrednote, stališča, interese ipd., ki poleg ...vplivov ožjega in širšega socialnega okolja odločujoče vplivajo na posameznikovo izobraževalno aktivnost in njegov vseživljenjski osebnostni razvoj. V drugem delu prispevka prikazujemo rezultate raziskave, v kateri smo na osnovi kvalitativne analize odgovorov poskušali ugotoviti, kako vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice, ki poučujejo v prvi triadi (9-letne) osnovne šole, pojmujejo vedoželjnost in ali se pojmovanja vedoželjnosti vzgojiteljic razlikujejo od pojmovanja vedoželjnosti razrednih učiteljic.
Sin Marko star dve leti (spodaj prvi z desne) je zelo rad hodil v vrtec vse do prehoda v šolo leta 1987. Vedno se je veselil druženja s prijateljčki, bil je zelo pokroviteljski do deklic. ...Velikokrat je dejal, da ima novo punco in da ga imajo zelo rade. Ko je šel v prvi razred je zelo pogrešal vrtec, zato ga je pot domov peljala mimo vrteca in je gledal skozi veliko okno. Prijazne vzgojiteljice so ga povabile na čaj,sok in kruh. Z veseljem se jim je odzvala na vabilo.Še sedaj pri štiridesetih letih se rad spomni na igrive čase v vrtcu Aljažev hrib-Celje.
Moji najbolj zgodnji otroški spomini segajo v čas, ko smo Lorgerjevi dve leti živeli v Rogaški Slatini. Starša sta dobila službo v Zdravilišču in ob tem tudi stanovanje v zgornjem nadstropju hotela ...Sonce. Imela sem tri leta in pol, moja starejša sestra Marjana (1953-1919) pa štiri in pol. Obiskovali sva vrtec in takrat je nastala pričujoča fotografija, na kateri sva ob vzgojiteljici. Imeli sva enaki oblekici, sešila nama jih je teta Vikica, in veliki pentlji v laseh.S sestro sva jo večkrat kakšno ušpičili. Starša sta nama dovolila, da sva se igrali pred hotelom, v katerem smo imeli stanovanje. Oče naju je ves čas skrbno opazoval skozi okno, kaj počneva. Tako se je nekega dne z namenom, da se bo obril, na obraz nanesel brivsko kremo in ob tem ves čas pogledoval na naju. In zagledal je, kako me je sestra dvignila in odnesla preko brvi čez potoček, ki je tekel ob hotelu. Obe sva padli v vodo. Oče, ki je bil ves bel od brivske kreme, pa je v strahu, da se ne bi utopili, pritekel po hotelskem stopnišču z gornjega nadstropja, da naju reši. Nama se je zdel tisti trenutek smešen, a ne dolgo, saj naju je pošteno skregal in od takrat dalje se nisva smeli več zadrževati pri potočku.Po dedkovi smrti smo se po dveh letih bivanja v Rogaški Slatini preselili nazaj v Celje, saj je babica potrebovala našo pomoč.Prispevala: Romana Pernovšek
V Trnovem pri Ilirski Bistrici so imeli dolgoletno tradicijo delovanja Marijine družbe. Velik pobornik za to vrstno delo z mladino je vsekakor bil trnovski župnik in dekan Jožef Marija Kržišnik ...(1900-1926). Zgodovinar Janez Kramar je tovrstno dejavnost obravnaval kot v močan element narodne prebuje na Primorskem, ki je po prvi vojni in zasedbi naših krajev dobil še pomemben vidik narodnega boja za ohranitev slovenske identitete Primorske.Marjine družbe so na ilirskobistriškem zajele skoraj vso mladino pa tudi odrasle in razvijale mnoge dejavnosti. Po podatkih je bilo tik pred vojno kar 1120 članov in še 153 najmlajših vključenih v Marijin vrtec Pri hud udarec so doživele Marijine družbe, ko je leta 1926 preminil njihov organizator trnovski dekan Kržišnik in kasneje, ko se je najavljal vojni čas. Zanimivo, da so pri dejavnosti najdalj vztrajali prav Marijini vrtci.Na sliki: Marijin vrtec v Samostanu de Notre Dame v Trnovem. Dekleta članice vrtca ob svojem mentorju kaplanu Melhiorju Golobu na samostanskem vrtu, kjer so si uredile vrtno kapelo za svoj sedež ob kipu Marije, leta 1944. Verjetno je šlo za przničen dogodek, o čemer pričajo podeljene medaljice Marijine družbe pa tudi svečana oblačila, verjetno na novo sprejetih novih članic. Na levi strani je z mladino duhovnik Melhior Golob. Med mladimi, ki so vsi iz trnovske fare, prepoznamo: Jadranko Derenčin, Nelko Oblak, Vilmo Baša, Cveto Kresevič , Zlato Hodnik, Ivanko Skok, … 237/vč
Takole pa so pozirali trije mali prijatelji pred vrtcem na Prevaljah okrog leta 1973. Kako se moda spreminja!V današnjem času so ta vrtec že podrli, spomin pa je še ostal.
PDF
