Citomegalovirus (CMV) je najpogostejši virusni vzrok okužbe ploda v maternici. Virus je nevrotropen, zato povzroča predvsem nevrološke zaplete. Je najpogostejši negenetski vzrok senzorinevralne ...naglušnosti, nevroloških nepravilnosti in umske zaostalosti, hkrati je vzrok tudi za nedonošenost, smrt ploda v maternici in umrljivost novorojenčkov. Okužbo s CMV potrjujemo z dokazom za CMV specifičnih protiteles IgM in IgG. Prisotnost virusa dokazujemo s PCR. Za časovno opredelitev okužbe s CMV določamo avidnost protiteles IgG. Prirojena okužba je posledica viremije ob primarni ali sekundarni okužbi nosečnice. Ob znotrajmaternični okužbi so lahko prisotni značilni ultrazvočni znaki. Prenatalna diagnoza prirojene okužbe s CMV se postavi z amniocentezo. Simptome ob rojstvu ima do 15 % otrok mater s potrjeno okužbo v nosečnosti. Pri novorojenčkih s simptomi pride v 40–60 % do trajnih posledic, od katerih je najpogostejša senzorinevralna naglušnost. Svetovanje nosečnici s primarno okužbo s CMV je težavno, saj po doslej razpoložljivih podatkih in izsledkih raziskav izida za plod še ne znamo natančno napovedati. Ocene resnosti okužbe in možnih posledic temeljijo predvsem na časovni opredelitvi okužbe nosečnice, prisotnosti in vrsti nepravilnosti pri plodu in laboratorijskih parametrih. Rutinsko zdravljenje nosečnic s potrjeno okužbo s CMV z virostatikom valaciklovirjem ali s hiperimunimi globulini se zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov o učinkovitosti ne priporoča. Vse nosečnice bi morale biti seznanjene o nevarnostih okužbe s CMV in preventivnih ukrepih za zaščito pred okužbo s CMV v nosečnosti. Pregledni članek povzema znana dejstva glede presejanja, diagnosticiranja in zdravljenja okužbe s CMV v nosečnosti z navajanjem najnovejših spoznanj in dokazov ter predstavlja prilagoditev tujih priporočil za dobro klinično prakso v Sloveniji.
Med pogoste kronične vnetne bolezni zgornjih in spodnjih dihalnih poti sodijo alergijski rinitis, kronični rinosinuzitis in astma. Bolezni so znotraj enotne dihalne pot med seboj epidemiološko in ...patofiziološko povezane. Pri večini bolnikov z astmo lahko preodzivnost in obstrukcijo dihalnih poti nadzorujemo z zdravili. Bolnike s kroničnim rinosinuzitisom z nosnimi polipi zdravimo z lokalnimi glukokortikoidi, sistemskimi antibiotiki v podaljšanem odmerjanju, pulzno s sistemskimi glukokortikoidi in kirurško. Slab nadzor bolezni zgornjih dihal lahko povzroči poslabšanje bolezni spodnjih dihal, saj jih v okviru enotne dihalne poti razumemo kot eno funkcionalno enoto. S pomočjo bioloških označevalcev je treba bolnike z astmo in/ali kroničnim rinosinuzitisom z nosnimi polipi razdeliti v endotipe. Z endotipizacijo bi utegnili v prihodnosti razkriti tudi patofiziološko ozadje bolezni in napovedati odziv na zdravljenje. Huda astma in hud kronični rinosinuzitis sta stanji, ko bolnikovih težav, kljub skrajnim oblikam zdravljenja, ne uspe več nadzorovati, sistemsko zdravljenje z glukokortikoidi pa povzroča obolevnost zaradi njihovih neugodnih učinkov. Biološka zdravila so protitelesa, ki predstavljajo bolj usmerjen način zdravljenja težkega rinosinusitisa z nosnimi polipi in težke astme. Vsako biološko zdravilo je tarčno zdravilo, ki zavira samo določene dele vnetne poti, zato gre za personalizirano zdravljenje bolezni dihalnih poti. Na aktivnost posameznih poti sklepamo iz klinične slike in nekaterih bioloških označevalcev. Dragoceno bi bilo zgodnje prepoznavanje dejavnikov in bioloških označevalcev ugodnega odziva, kar bi omogočilo hitrejšo in lažjo odločitev o načinih zdravljenja.
Sindrom Prader-Willi (PWS) je kompleksna genetska motnja, ki je posledica pomanjkljivega izražanja genov na kromosomski regiji 15q, za katero so značilne hipotonija, težave s hranjenjem in ...čustveno-vedenjske težave. Celostna obravnava vključuje somatsko zdravljenje z nadomeščanjem rastnega hormona kot tudi z drugim medikamentnim zdravljenjem npr. zdravljenje depresije, motnje pozornosti, psihoze. Poleg tega pa so ključnega pomena nemedikamentni ukrepi: dietetična in fiziatrična obravnava ter opremljenost z medicinskimi pripomočki in vedenjske strategije. V prispevku prikazujemo celostno obravnavo otrok s sindromom Prader-Willi, kot se izvaja v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS Kamnik od vstopa v šolo do končanega šolanja oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti. Predstavimo kohorto otrok z genetsko potrjenim PWS (starost 11.4 ± 3.1 let, od tega 4 fantje in 1 dekle) in način zdravstvene obravnave v naši ustanovi s spremljanjem pri dietetiku, merjenjem telesne sestave (z elektronskim analizatorjem BIVA) in z individualnimi prehranskimi ukrepi, s fiziatrično obravnavo s predpisovanjemm medicinskih pripomočkov in psihološko obravnavo, kar vse prispeva k njihovi boljši funkcionalnosti in obvladovanju stanja. Na prikazu primerov so predstavljeni tudi praktični napotki, kako ravnati v specifičnih vedenjskih situacijah.
An ongoing issue of expired medications accumulating in some households is a universal problem around the world. The aim of the study was to investigate the extent and structure of expired ...medications in Serbian households, and to determine which therapeutic groups generated the most waste.
This was an observational, cross-sectional study conducted in households in the city of Novi Sad, Serbia. The study had been performed over 8 month period (December 2011 - July 2012) and it consisted of personal insights into the medication inventory in households.
Of 1008 families, 383 agreed to participate and complete the questionnaire (38.3% response rate). In almost a half of households (44.4%), expired medications were maintained. The amount of expired medications was 402 items, corresponding to 9.2% of total medications presented in surveyed households. The majority of expired medications (64.7%) was in solid dosage (tablets, capsules, granules, lozenges), following semisolid (ointments, creams, gel, suppositories) and liquid dosage forms (drops, syrups). Expired medications in the households belonged mostly to 3 categories: antimicrobials for systemic use (16.7%), dermatological preparation (15.9%) and medications for alimentary tract and metabolism (14.2%).
This study revealed that there were relatively large quantities of expired medications in Serbian households, with a high prevalence of antibiotics for systemic use, anti-inflammatory and antirheumatic products, and medications for alimentary tract and metabolism.
Zaviralci tirozin-kinaz so multitarčna zdravila, ki prek zaviranja različnih celičnih procesov učinkujejo pri več vrstah rakavih boleznih. Čeprav so stranski učinki ob zaviralcih tirozinskih kinaz v ...splošnem prenosljivi, pa so lahko tudi resni in povzročajo nemalo preglavic bolnikom, ki prejemajo zdravila dolgotrajno. Pogosto je potrebno zmanjšanje odmerkov ali prehodna ukinitev, redkeje pa se odločimo za trajno prekinitev zdravljenja. Značilni so kožna toksičnost, kardiovaskularni zapleti, težave gastrointestinalnega trakta - predvsem diareja, nepravilno delovanje ščitnice in utrujenost ob zdravljenju rakave bolezni.
Pandemija koronavirusa SARS-CoV-2 je »novo realnost« prinesla tudi v vsakodnevno obravnavo bolnikov z duševno motnjo. Ob pomanjkanju specifičnih smernic in kliničnih izkušenj je predpisovanje ...psihofarmakoterapije bolnikom s covidom-19 povezano z različnimi izzivi. Zaradi možnih interakcij med psihofarmaki in zdravili, ki se uporabljajo za zdravljenje bolnikov s covidom-19, ter zaradi neugodnega vpliva psihiatričnih zdravil na simptome okužbe je občasno treba prilagoditi terapijo pri psihiatričnih bolnikih, obolelih s covidom-19. Po drugi strani pa je morebitne interakcije in vpliv psihofarmakov na potek okužbe potrebno upoštevati tudi ob zdravljenju psihopatoloških simptomov, ki jih lahko povzroči sama okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, ali pa so posledica zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje okužbe. V prispevku so predstavljene dileme, s katerimi se srečujemo pri predpisovanju psihofarmakov bolnikom s covidom-19 in na podlagi literature, objavljene v zadnjih mesecih, povzete usmeritve glede izbire zdravil za akutna psihiatrična stanja pri teh bolnikih.
Izzivi in sodobni pristopi k zdravljenju atopijskega dermatitisa Vitek, Asist. Mercedes; Zvonar Pobirk, Izr. prof. dr. Alenka; Gašperlin, Prof. dr. Mirjana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
02/2023, Volume:
92, Issue:
1-2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Atopijski dermatitis je najpogostejša kronična vnetna bolezen kože, za katero so značilne spremembe v strukturi kože. Kažejo se kot pordeli, suhi in luščeči se predeli, ki jih spremlja srbenje. Ker ...gre za izredno kompleksno bolezen, ki predstavlja velik terapevtski izziv, sodobne terapevtske smernice poudarjajo pomen celovitega zdravljenja. Zelo pomembna je redna in pravilna nega atopijske kože z izdelki z aktivnimi sestavinami, ki po različnih mehanizmih delovanja obnavljajo njeno okrnjeno pregradno vlogo. V odvisnosti od stopnje vnetja in obsega kožnih sprememb se poslužujemo lokalne ali sistemske terapije, pri čemer velja, da prvenstveno uporabljamo zdravila za lokalno zdravljenje, dokler je to mogoče oziroma se bolnik nanje odziva. Običajno so učinkovine za nanos na kožo, ki so namenjene aktivni negi in/ali zdravljenju, vgrajene v klasične formulacije, kot so mazila, kreme, dermalne raztopine in emulzije. V zadnjih letih pa se intenzivno razvijajo predvsem inovativni lipidni dostavni sistemi, kot so liotropni tekoči kristali, mikro- in nanoemulzije, vezikularni sistemi in lipidni nanodelci. V prispevku so tako sistematično zbrane in predstavljene aktivne sestavine sodobnih kozmetičnih izdelkov za nego atopijske kože ter zdravilne učinkovine in farmacevtske oblike, registrirane v Sloveniji za zdravljenje atopijskega dermatitisa. Hkrati prikazujemo atraktivne znanstvene raziskave, patentne objave in novosti na področju inovativnih lipidnih dostavnih sistemov s temi učinkovinami, ki kažejo na edinstvene prednosti teh formulacij, ki omogočajo bolniku prijaznejše zdravljenje in s tem izboljšani terapevtski izid.
Namen: Oceniti rezultate zdravljenja z zaviralcem rastnega dejavnika za endotelij žil bevacizumabom pri bolnikih s proliferativno diabetično retinopatijo (PDR), pri katerih je bolezen še aktivna ...kljub intenzivnemu predhodnemu laserskemu zdravljenju.Metode: Retrospektivni pregled dokumentacije bolnikov, ki so bili zdravljeni v eni od ambulant za anti-VEGF (zdravljenje z zaviralci rastnega dejavnika za endotelij žil) zdravljenje Očesne klinike od maja 2011 do maja 2019. Vključili smo bolnike, ki so bili zdravljeni z bevacizumabom zaradi aktivne PDR s krvavitvijo v steklovino in so že opravili panretinalno lasersko fotokoagulacijo. Bolnikov z aktivno PDR, ki so imeli diabetični makularni edem (DME) ali druge očesne bolezni, nismo vključili. Zabeležili smo starost, spol, tip sladkorne bolezni, predhodno zdravljenje, vidno ostrino ob začetku zdravljenja z bevacizumabom, morebitno prisotnost neovaskularizacij na šarenici, število prejetih injekcij bevacizumaba, trajanje spremljanja bolnikov, vidno ostrino ob zadnji kontroli. Preverili smo tudi morebiten nastanek zapletov zdravljenja.Rezultati: Z bevacizumabom je bilo zdravljenih 11 bolnikov z aktivno PDR s ponavljajočimi se krvavitvami v steklovino. Vsem smo že opravili obsežno panretinalno lasersko fotokoagulacijo, enemu tudi vitrektomijo. Povprečna najboljša korigirana vidna ostrina ob začetku zdravljenja je bila 57,2 ± 25,9 črk ETDRS, ob kontroli 6–8 tednov po zadnji injekciji bevacizumaba pa 64,5 ± 16,7 črk ETDRS. Bolnike smo spremljali od 1 do 8 let. Povprečno število injekcij na enega bolnika na leto zdravljenja je bilo 2,1 ± 1,1. Pri 4 bolnikih v času spremljanja ni prišlo do ponovnega poslabšanja po prekinitvi zdravljenja, pri ostalih 7 bolnikih pa so se krvavitve ponovile. V času spremljanja pri nobenem od bolnikov nismo beležili napredovanja PDR ali zapletov zdravljenja.Zaključek: Z uporabo bevacizumaba smo pri naših bolnikih dosegli regresijo neovaskularizacij in preprečili napredovanje PDR. Anti-VEGF zdravljenje je lahko učinkovito za preprečevanje napredovanja PDR pri bolnikih, pri katerih drugi načini zdravljenja niso dovolj učinkoviti ali niso izvedljivi.
Pred kratkim je bilo v EU registrirano novo tarčno zdravilo LynparzaTM (olaparib) za zdravljenje bolnic z recidivnim seroznim karcinomom jajčnikov, jajcevodov ali primarnim peritonealnim seroznim ...karcinomom (PPSC), ki imajo znano mutacijo v genih BRCA1/2 (somatsko mutacijo ali mutacijo zarodnih celic). Olaparib je bil registriran na osnovi podanalize raziskave faze II (9), v kateri so imele bolnice z mutacijov genih BRCA1/2, ki so bile zdravljene z olaparibom, za 7 mesecev daljše preživetje brez napredovanja bolezni, kot bolnice, ki niso bile zdravljene z olaparibom (11 mesecev proti 4 mesecem); razlika je bila statistično značilna (HR 0,18;p < 0,00001). Razlik v celokupnem preživetju bolnic med skupinama ni bilo. Olaparib je peroralno zdravilo v obliki kapsul, kar omogoča, da ga lahko bolnice jemljejo doma. Po doslej znanih podatkih sta bila najpogostejša neželena učinka blaga slabost in utrujenost. Pri tem je 25 % bolnic prejemalo olaparib dve leti ali več, prekinitev zdravljenja zaradi neželenih učinkov pa je bila redka (le pri 9 % bolnic), kar kaže na to, da je zdravljenje z olaparibom večinoma dobro prenosljivo, to pa predstavlja izrazito prednost v primerjavi s kemoterapijo, ki je bila doslej edina možnost zdravljenja recidivnega raka jajčnikov (9).
PDF
