The third, online Slovenian edition of the History of Historiographic Thought combines all the original texts of the first (2006) and second (2016) editions as well as some new ones. It is an answer ...to the specific needs of the community of readers, especially teachers and students of history and related sciences. The book covers over two and a half millennia long history of the evolution of historiography since its earliest beginnings~new (and in some cases old) translations of selected chapters of the major works of Western historical thought, accompanying chapters and biographical sketches form an outline of the development of historiography in Greek and Roman antiquity (including some basic texts of non-historians), a comprehensive review of medieval authors with special emphasis on the Byzantine and Renaissance historiography, followed by a thoughtful selection of early and modern authors. The excerpts from their most influential reflections on the meanings of historiography define the historiography of the Enlightenment, confronts the national and positivist interpretations of the past, presents sources of the so-called new historiography and assesses the impact of postmodernism on the development of past ten years in historiography and the creation of a new cultural history, which inaugurated the 21st century.
This volume ('Johann Ludwig Schönleben (1618–1681): A description of his life and work') features the first fundamental research on Johann Ludwig Schönleben (1618–1681), an important Carniolan ...historian, preacher, theologian, and polymath, who despite his greatness and importance for the Slovenian and wider European environment has not yet been comprehensively studied. It presents his life in detail, explaining many aspects of his life that have been unknown or poorly known up to now. The biographical part is followed by an overview of Schönleben’s entire oeuvre, which includes all of his printed and manuscript writings discovered so far, either preserved or unpreserved. The last two chapters focus on Schönleben’s historiographic and rhetorical or preaching works, placing his most important printed works in these two areas at the forefront, but also taking into account his extensive manuscript material. This volume provides an evaluation of Schönleben as a historian and preacher, and draws attention to the important transitional role he played in these two areas (influencing the works of his successors Johann Weikhard von Valvasor, Johann Gregor Thalnitscher, Tobia Lionelli, and Jernej Basar).
Das Corpus Fontium Historiae Byzantinae umfasst Texte der byzantinischen Historiografen und Chronisten sowie andere historisch relevante Dokumente vom 4. bis 15. Jahrhundert. Das Hauptgewicht jeder ...Ausgabe liegt in der Erstellung eines kritischen Textes auf der Basis der gesamten handschriftlichen Überlieferung; neben mehreren Apparaten und Indices enthält jeder Band eine ausführliche Einleitung, die über Autor und Werk sowie über die Handschriften und deren Beziehung zueinander informiert.
Ia skopa ugotovitev je potrebna vsaj beinega pojasnila. Slavistika je kmalu po zacetku 19. stoletja pa tja do njegove druge polovice zagovarjala trditev, da so se juzni Slovani naselili na Balkan v ...dveh valovih. Prvi, ki se je s presledki razprostiral od Crnega rnorja do Panonije in vzhodnih Alp, je bil etnieno in jezikovno soroden in je ohranil prvotno skupno irne Slovani. V vrnesni prostor je posegel drugi val, ki so ga sestavljali etnicno nekoliko drugacni Srbi in Hrvati. Iakemu pogledu na etnogenezo juznih Slovanov se je pridruzila karantansko-panonska teorija 0 izvoru starocerkvenoslovansCine, na katerije terneljilo preprieanje, da sta starocerkvenoslovansCina in slovensCina v kar najtesnejsi sorodstveni zvezi, tako da se jirna prilegata irneni »stara« in »nova slovensCina«. Poterntakern bi sodili starocerkvenoslovanski teksti v zgodovino slovenskega slovstva; in res so jih tja pod oznako »staroslovenski « uvrseali literarni zgodovinarji od Janeziea in Marna do Kleinrnayra in Glaserja. Strekelj je tu in v skladu z novejsirn razvojern stroke zavzel drugaeno stalisee, ki rnu je dajal osnovni ton Jagic. On in njegov ucenec Oblak sta utemeljila makedonski izvor starocerkvenoslovansCine in ko se je njuna teorija splosno uveljavila, je bil stern ovden razlog za uvrseanje starocerkvenoslovanskih tekstov v slovensko literarno zgodovino. (prim. DOLINAR 2007: 66-69) Njen sestavni del je pri Streklju ostala sarno cirilrnetodovska rnisija v Velikornoravski in Panoniji. Strekljeve poglede na kajkavsko slovstvo je pray tako mogoce razloziti na temelju razvoja juznoslovanske filologije. Kopitar in Miklosie sta zaradi jezikovnega sorodstva pristevala kajkavce v slovensko obrnoeje. Njune nazore 0 jezikovni diskontinuiteti, izviraj°Ci iz slovanske naselitve v dveh valovih, je nadornestil Jagic s teorijo o jezikovni blizini rned vserni juznirni Slovani. To porneni, da so juznoslovanska narecja od skrajnega zahoda do skrajnega vzhoda naselitvenega podrocja med seboj v sorodstvenern razrnerju, tako da bliznja geografska sosesCina porneni tudi veejo jezikovno sorodnost. Jagiceva argurnentacija je tu pretezno jezikoslovna. Pri obravnavi slovstvenih vprasanj je bil pripravljen pritegniti se kulturne, verske in politicne vidike, vendar jih v glavnem ni izcrpal. Njegova vodilna vloga v tedanji mednarodni slavistiki pa je Streklju ocitno bila zadosten razlog za to, da je na temelju bliinjega sorodstva rned vzhodnostajerskirni in kajkavskirni narecji razurnel kajkavsCino po izvoru kot del slovenskega jezika in uvrstil kajkavsko slovstvo v starejsih zgodovinskih dobah v slovensko obrnocje. To se je zgodilo sarnournevno, brez ustrezne argurnentacije. Strekelj se narnrec nikjer nacelno ne izjasni 0 slovenski narodnostni pripadnosti kajkavskega slovstva, Ie tu in tarn rnu pri obravnavi posarneznih piscev uide kaka izdajalska pripomba, ki kaie v to smer Sprico tega lahko sarno posredno skleparno, da so jezikoslovni in narodopisni razlogi, ki so govorili v prid blizini kajkavsCine s slovensCino, pri njern prevladali nad kulturnozgodovinskirni in drz.avnopoliticnirni, ki so pricali 0 razlikah rned njirna. Ta odl°Citev, s katero je dejansko prisvojil dobrsen del hrvaske slovstvene tradicije, pa v slovenski literarni zgodovini ni nasla posnernovalcev; eden redkih, ki je sel po njegovi sledi, je bil Grafenauer v Kratki zgodovini slovenskega slovstva (1, 1917). Predavanja z naslovorn Zgodovina slovenskega slovstva v stirih sernestrskih tecajih segajo od zacetkov do sodobnosti. To je prvi zapis s sledovi poznejse redakcije, torej po obsegu in kakovosti precej neizenacen. Casovno zaporedje obravnave poteka skladno s periodizacijsko shemo, ki pa ni dosledno izpeljana. Prvi tecaj obsega dye poglavji, oznaceni kot »pocetki slovenskega slovstva« in »protestantovska doba« s podpoglavjem »protireformacija«. Tudi naslednji tecaj je dvodelen. Prvo poglavje ni naslovljeno z nobenirn periodizacijskirn terrninorn, iz teksta pa je razvidno, da zanj se najbolj velja oznaka »katoliska doba«. Drugo je z naslovorn oznaceno kot »doba osvetna ali predromanticna (1765-1830)«. 2 Tudi v tretjem, vsebinsko enotnern tecaju bi srneli pricakovati uvodno oznako dobe, vendar srecarno terrnine »rornanticen«, »rornantika« oz. »rornantizern« sele na sredini rned orisorn Presernovega zivljenja in karakteristiko njegovega opusa, obcasno pa se pojavljajo se proti koncu poglavja pri avtorjih graskega kroga. Povod za drugacno urnestitev periodizacijske oznake je v tern, da sta konec drugega in zacetek tretjega tecaja vsebinsko povezana: drugi se konca s crkarsko pravdo in z ekskurzorn 0 Metelkovern poznejsern delovanju, tretji se zacne s Coporn po crkarski pravdi in nadaljuje s Kranjsko cbelico. OCitno je irnel Strekelj tezave z rnejo rned razsvetljenstvorn in rornantiko inje 0 rornantiki izrecno spregovoril edinole pri Presernu, rnedtern ko se je opredeljevanju dobe pri njegovih vrstnikih in pri splosni karakteristiki slovstva rajsi izognil. Tudi pri cetrtern tecaju je izbral sestavljen opis »doba izza ilirizrna, doba Novic in prebuje 1. 1848, doba Slovenskega Glasnika in Stritarjevega Zvona«. Za »realizern« v vlogi casovno opredeljenega periodizacijskega term ina je bilo v slovenski literarni zgodovini se prezgodaj, dasiravno sta kritika in publicistika ze zivahno razpravljali 0 njern. Pac pa se v Strekljevi obravnavi Preserna pojavlja »realizern « kot ahistoricna, tipoloska oznaka, ki opisuje kornpleksen odnos pesnika in njegove poezije do stvarnosti.
PDF
