DIKUL - logo
(UL)
  • Vzpostavitev metode za določanje bioreceptivnosti naravnega kamna : diplomsko delo = the establishment of method for the determination of bioreceptivity of natural stone : diploma thesis
    Mesojedec, Mojca, 1977-
    Biodeterioracija (razkroj kamnitih površin zaradi delovanja organizmov) v modernih zgradbah in v kulturni dediščini je problem, ki vpliva ne le na estetski videz kamna, vendar tudi spremeni njegovo ... funkcionalno delovanje (npr. zaščita stavbe) in ima posredno ekonomske vplive (npr. stroški čiščenja, stroški zaščite z impregnacijskimi sredstvi, stroški obnove). Bioreceptivnost je dovzetnost materiala za naselitev živih organizmov. Metode za določanje bioreceptivnosti običajno temeljijo na količinski opredelitvi razrasta nanešenih organizmov na izpostavljeno površino v opredeljenem času. V diplomskem delu smo uvedli metodo za določanje bioreceptivnosti na osnovi slikovne analize posnetkov avtofluorescirajočih pionirskih mikroorganizmov z mikroskopom za opazovanje fluorescence. Metoda je v prvi vrsti namenjena ocenjevanju vpliva intrinzičnih, kamnini lastnih, lastnosti (npr. mineralna sestava, poroznost,... ) na njeno občutljivost na rast organizmov. Bioreceptivnost smo določali na petnajstih pogosto uporabljenih komercialnih tipih naravnega kamna za gradbene namene v Sloveniji. Mineralna sestava, petrografske in mikrostrukturne lastnosti so bile določene s pomočjo optične mikroskopije in ostalih komplementarnih metod (vpijanje vode zaradi kapilarnega dviga, porozimetrija z živim srebrom). Vzorci kamnin so bili inokulirani (nanešeni) z naslednjimi vrstami fototrofnih organizmov: Chlorella vulgaris, Chroococcus minutus in Pseudococcomyxa sp. ter le-ti izpostavljeni v rastno komoro za štiri tedne. Za najbolj primeren mikroorganizem za laboratorijski poskus bioreceptivnosti se je izkazala Chlorella vulgaris zaradi najhitrejše rasti ter za štetje primerne oblike in velikosti celic. Ugotovili smo, da imajo različne kamnine različno bioreceptivnost, ki je odvisna od njihove mineralne sestave, hrapavosti in fizikalnih lastnosti kot je npr. poroznost ter jo lahko ovrednotimo v laboratorijskih pogojih. Pri površinsko suhih vzorcih je za rast mikroorganizmov pomembna stalna prisotnost vode, ki je zagotovljena z absorpcijo vode skozi sistem kapilarnih por (pore s premerom manj kot 0,1 %m). Največja hitrost prirasti celic mikroorganizmov je bila zabeležena na peščenjaku in tufu, ki so bolj porozni in je kapilarni dvig vode najmočnejši. Ugotavljamo, da ima pri površinsko suhih vzorcih največji vpliv a) omočljivost površine, ki je neposredno odvisna od hrapavosti površine in kemijske sestave ter b) tip por (kamnine s kapilarnimi porami preprečujejo izsuševanje in omogočajo daljšo prisotnost vode na površini kamnine). Rezultati preiskav analiz bioreceptivnosti z vodonasičenih vzorcev kažejo na večji vpliv mineralne sestave kamnine. Pri z vodonasičenih vzorcih so rezultati prirasta mikroorganizmov višji. Zaključimo lahko, da je razpoložljivost vode glavni dejavnik rasti celic.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Mesojedec], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 1275230

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
NTF, Department of Geology, Lj. Geologija
D MESOJEDEC Mojca Vzpostavitev
IN: 000015683
available - outside loan, loan period: 14 days
loading ...
loading ...
loading ...