DIKUL - logo
(UL)
  • Nekateri metrični in kromatični koncepti nad grafovskimi produkti : doktorska disertacija
    Jerebic, Janja
    V tem delu preučujemo lastnosti krepke izometrične dimenzije grafov in jo primerjamo s sosednostno dimenzijo. Slednjo so neodvisno in v različnih kontekstih predstavili Dewdney [16] ter Poljak in ... Pultr [47]. Posebej obravnavamo grafe premera dva, pri katerih ti dve dimenziji sovpadata. Pokažemo, kako se problem iskanja krepke izometrične dimenzije takih grafov prevede na problem pokritja njihovih komplementov s polnimi dvodelnimi podgrafi. V [21] sta Fitzpatrick in Nowakowski vprašala, ali obstaja graf G, katerega dimenzija je večja od ▫$\lceil \frac{V(G)}{2}$▫. S pomočjo zgoraj omenjenega pristopa konstruiramo take grafe in s tem odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Natančno določimo dimenzijo Petersenovega grafa, dimenzije grafov ▫$C_{n}$▫ za ▫$n \geq, \ge 5$▫ ter dimenzije nekaterih grafov ▫$P(n, k)$▫, kjer ▫$P(n, k)$▫ označuje posplošene Petersenove grafe. Primer grafov s premerom dva so tudi prizme nad polnimi grafi. Pri določanju njihove dimenzije, predvsem spodnje meje, nam v veliki meri pomaga Spernerjev izrek. Dobljeni rezultat nato posplošimo na grafe ▫$P_m \cube K_n$▫ in določimo zgornjo mejo dimenzije za Hammingove grafe ▫$K_n /cube K_m$▫. V nadaljevanju preučujemo lastnosti razdalj no uravnoteženih grafov in jih pri danem premeru karakteriziramo. V nadaljevanju pokažemo, da lokalne operacije na grafu razdalj ne uravnoteženosti v večini primerov ne ohranjajo. Za omenjeno lastnost preverimo še, kateri izmed standardnih grafovskih produktov jo ohranjajo. Poleg zgoraj naštetih metričnih lastnosti grafov se podrobno ukvarjamo tudi z grafovskimi invariantami, predvsem z razlikovalnim in razlikovalnim kromatičnim številom. Najprej obravnavamo kartezični produkt poljubnih tujih si grafov in se kasneje omejimo na grafe ▫$K_k \cube K_n$▫. Definiramo po stolpcih invariantne množice, dokažemo lemo o zamenjavi in s pomočjo vsega naštetega natančno določimo razlikovalno število grafov ▫$K_k \cube K_n$▫ ter podamo algoritem za izračun tega števila. Fisher in Isaak [20] sta se prav tako lotila tega problema, vendar z nekoliko drugačnim pristopom. Zato oba pristopa in dobljenerezultate primerjamo. Za konec pokažemo še, da sta za skoraj vse grafe ▫$K_k \cube K_n$▫ razlikovalno kromatično in kromatično število enaki.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - [S. l. : J. Jerebic], 2008
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 16060168

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
National and University Library, Ljubljana GS II 701480 glavno skladišče available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...