DIKUL - logo
(UL)
  • Vpliv izkušenjskega učenja na trajnost znanja in na spreminjanje odnosa do dvoživk pri učencih devetletne osnovne šole : doktorska disertacija = The effect of experiential learning on students' knowledge retention about and attitude toward amphibians in the renewed primary school : doctoral dissertation
    Tomažič, Iztok, 1974-
    Na področju izobraževanja se vse bolj uveljavlja izkustveno učenje, ki v svoji osnovi gradi na vseh treh komponentah ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja: znanju, odnosih in spretnostih. V naši ... raziskavi smo ugotavljali, kako učenci sedmih razredov osnovne šole (11-12 let) ocenjujejo čustvi strahu in gnusa do dvoživk in še nekaterih drugih živali. Vrednotili smo tudi učinek izkustvenega učenja na odnos in znanje učencev o dvoživkah. V ta namen smo zasnovali pouk, pri katerem smo delali z živimi živalmi (izkustveno učenje) in pouk, pri katerem smo namesto živih živali uporabili slikovno gradivo (klasično-transmisijsko poučevanje). V raziskavi je sodelovalo 392 učencev desetih osnovnih šol. Pri učencih smo preverili znanje o dvoživkah in odnos do dvoživk pred poukom in trikrat po pouku (en teden, dva meseca in štiri mesece po pouku). Rezultati, kjer smo v obliki prostih odgovorov preverjali, katerih živali se učenci bojijo in katere imajo radi, se od primerljivih študij niso bistveno razlikovali. Učenci so le redko omenjali avtohtone vrste živali, kar verjetno pomeni nizko zavedanje le-teh. Dvoživke so bile omenjene le malokrat. V samoporočilu so učenci v povprečju ocenili višji gnus kot strah do dvoživk. Odnos do dvoživk so učenci ocenili med negativnim in nevtralnim. Učenci, ki so pri pouku delali z živimi živalmi, so po pouku izkazali višjo spremembo v odnosu do dvoživk kot učenci, kjer nismo uporabili živih živali. Prav tako so učenci s predhodno neposredno izkušnjo z dvoživkami navajali boljši odnos od učencev, ki take izkušnje niso imeli. Ti učenci so v povprečju izkazali tudi višje znanje kot učenci brez predhodne izkušnje. Učenci, ki so imeli predhodne izkušnje z živalmi in delali z živalmi pri pouku, so izkazali največ znanja in najvišjo trajnost znanja. Učenci, ki so izkazali namen pomagati živalim, so izkazali tudi boljši odnos od učencev, ki niso izkazali takega namena. To je veljalo za oba načina poučevanja, klasičnega in izkustvenega. Višje znanje pa so izkazali le učenci, ki so delali z živimi živalmi in izražali pripravljenost za pomoč živalim. Rezultati naj bi motivirali učitelje, ki v pouk ne vključujejo živali, da se pričnejo usposabljati na področju uporabe živali pri pouku. Hkrati pa dajejo rezultati naše raziskave učiteljem, ki pri pouku delajo z živimi živalmi, močne argumente za uporabo le-teh. Menimo, da bi bilo potrebno raziskati tudi odnos bodočih učiteljev in učiteljev naravoslovno-bioloških vsebin do organizmov, saj imajo učitelji pomembno vlogo in odgovornost, da ustvarjajo učna okolja, kjer učenci pridobijo največ na znanju in odnosu. Prav tako bi bilo vredno preučiti, v kolikšni meri lahko učiteljev odnos do organizmov vpliva na odnos učencev do organizmov.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [I. Tomažič], 2009
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 16872456

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
National and University Library, Ljubljana GS II 705096 glavno skladišče available - reading room
BF, Central Biotechnical Library, Lj. Skladišče
DR II 9488
IN: 02009057112
available - outside loan, loan period: 30 days
National Institute of Biology and BF, Department of Biology, Ljubljana BF oddelek za biologijo
dr 597.6/.9 TOMAŽIČ I. Vpliv
IN: 0028107
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...