DIKUL - logo
(UL)
  • Vzgojni stili in bralna pismenost učencev ob koncu tretjega razreda osnovne šole [Elektronski vir] = Parenting styles and reading literacy of pupils at the end of the third grade of primary school : doktorska disertacija
    Lenič, Kaja
    Tematika doktorske disertacije so vzgojni stili staršev in učiteljev ter bralna pismenost učencev konec tretjega razreda osnovne šole. Starši imajo primarno vlogo pri vzgoji, šola kot ... vzgojno-izobraževalna institucija pa sekundarno. Raziskava izhaja iz teze, da je vzgoja staršev ali učitelja odvisna od vzgojnega stila: permisivnega, avtoritarnega ali avtoritativnega. Na drugi strani vključuje bralno pismenost učencev v Sloveniji, ki se izboljšuje, a še vedno zaostajamo za večino evropskih držav. Raziskovali smo, kako v slovenskih šolah poteka opismenjevanje v prvem, drugem in tretjem razredu in kakšno bralno pismenost dosegajo učenci. Raziskovalno vprašanje doktorske disertacije je, ali se različni vzgojni stili staršev in učitelja povezujejo z dosežki učencev na področju bralne pismenosti učencev ob koncu tretjega razreda osnovne šole. Za učence smo sestavili starostni stopnji prilagojen test bralne pismenosti ob koncu tretjega razreda. Vzorec je vključeval 69 učiteljev, 929 učencev in 968 staršev. Glede na rezultate raziskave v Sloveniji več kot 52 % staršev vzgaja v skladu s permisivnim vzgojnim stilom in najmanj staršev (19,0 %) v skladu z avtoritativnim vzgojnim stilom, čeprav številne raziskave izpostavljajo ta vzgojni stil kot najbolj primeren. Vpliv staršev na bralno pismenost učencev konec tretjega razreda se je pokazal kot statistično pomemben. 38,4 % staršev ne bere knjig, kar postavlja vprašanje, kakšen zgled so lahko svojemu otroku na tem področju. 13,9 % staršev ne bere pravljic svojim otrokom. Rezultati pokažejo, da učenci, katerih starši se poslužujejo permisivnega vzgojnega stila, v povprečju dosegajo slabše rezultate na testu bralnega razumevanja, v primerjavi z učenci, katerih starši uporabljajo bodisi avtoritativni bodisi avtoritarni vzgojni stil. V skupini staršev s permisivnim vzgojnim stilom dosegajo slabše rezultate v bralni pismenosti učenci, katerih starši imajo srednjo ali osnovno šolo v primerjavi s starši, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo ali drugo bolonjsko stopnjo. Z bralnim testom smo ugotovili, da učenci konec tretjega razreda osnovne šole v povprečju dosegajo le 59,3 % možnih točk in le 2,9 % učencev na bralnem testu dosega več kot 90 % uspeh, kar so rezultati, s katerimi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Rezultati raziskave pokažejo, da učitelji (glede na njihovo samooceno) v največjem deležu uporabljajo avtoritativni vzgojni stil, medtem ko se permisivnega vzgojnega stila poslužujejo najmanj. V raziskavi smo ugotavljali, kako je vzgojni stil učitelja povezan z bralno pismenostjo učencev. Rezultati pokažejo statistično (šibko) značilno razliko med individualnim dosežkom testa bralnega razumevanja in avtoritarnim vzgojnim stilom učiteljev. Ker je bila ta povezava zelo šibka, smo v nadaljevanju raziskali še povprečni dosežek učencev, katerih učitelji uporabljajo avtoritarni vzgojni stil. Razlika ni statistično značilna oziroma višja v primerjavi s povprečnima dosežkoma učencev, katerih učitelji uporabljajo bodisi permisivni bodisi avtoritativni vzgojni stil. Rezultati raziskave tudi pokažejo, kako vzgojni stil učitelja in staršev vpliva na bralno pismenost učenca. Statistično pomemben pozitiven vzajemen vpliv vzgojnih stilov učiteljev in staršev na dosežek, s katerim merimo bralno pismenost učencev, smo dokazali na kombinacijah: starši z avtoritarnim vzgojnim stilom – učitelj s permisivnim vzgojnim stilom, starši z avtoritativnim vzgojnim stilom – učitelj z avtoritarnim vzgojnim stilom, starši s permisivnim vzgojnim stilom – učitelj z avtoritativnim vzgojnim stilom in starši z avtoritarnim vzgojnim stilom – učitelj z avtoritativnim vzgojnim stilom. Statistično pomemben pa je tudi negativen vzajemen vpliv vzgojnih stilov učiteljev in staršev na dosežek pri bralni pismenosti v primeru, ko je učiteljev vzgojni stil avtoritaren, starši pa imajo permisiven vzgojni stil. Takrat bo učenec dosegel nižji dosežek na testu bralnega razumevanja. Pričujoča znanstvena raziskava je prva, ki v slovenskem šolskem in družbenem kontekstu povezuje področje začetnega opismenjevanja oziroma bralne pismenosti in vzgojnih stilov in v teh okvirih prinaša povsem nove informacije o njihovi povezanosti. Uporabljen konceptualni aparat in instrumenti omogočajo primerljivost in smiselni prenos pridobljenih rezultatov v primerljive šolske in družbene kontekste. Oblikovali smo navodila za učitelje in starše, kako lahko izboljšajo bralno pismenost otrok. Rezultati raziskave se lahko uporabijo pri organizaciji šolskega sistema in v različnih kontekstih izobraževanj za strokovne delavce in starše.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Lenič], [2023]
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 171917571

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry