DIKUL - logo
(UL)
  • Hibridne sočasnosti Maje Delak in Luka Prinčiča
    Šorli, Maja, 1978-
    Razprava raziskuje hibridne umetniške projekte Maje Delak in Luka Prinčiča, kiskupaj delujeta od leta 2008. V srečanju ustvarjalcev iz dveh generacij in različnih umetniških polj so vzniknili ... projekti, ki združujejo sodobni ples, performans, elektronsko glasbo, nove tehnologije, teleprezenco in svetovni splet z računalniško odprtokodno etiko, feminizmi in angažiranim odnosom do sodobne družbe. V analizi se s pomočjo izbranih primerov osredinjamo na naslednje značilnosti sodobnih uprizoritvenih praks 21. stoletja: interaktivnoobčinstvo, teleprezentna umetnost v živo, zmuzljivost izvajalskih identitet, jezikovna transnacionalnost, nehierarhična delitev ustvarjalnega dela in družbena angažiranost. Tri projekte obravnavamo od najnovejšega oziroma zadnjega, ki vključuje največjo aktivnost občinstva, proti prvemu, najstarejšemu, ki predvideva še klasičen odnos med odrom in publiko. Transmittance (2010-) je večmedijski in spletni performans, ki se dogaja za lokalno in spletno občinstvo, temelji pa na moderirani interakciji s spletno publiko, ki s svojimi odločitvami performans soustvarja. Zamrznjene podobe (Frozen Images, 2010) v formi intenzivnega multimedijskega glasbenega performansa Wande in Nova deViatorja občinstvo bombardirajo s temami Žmoškega pogledaŽ in objektivizacije ženske, hiperseksualizacije, pornofikacije do idealizirane ljubezni in obsesivnega potrošništva. Tudi njun prvi projekt Une façon d'aimer (Poti ljubezni, 2009) je že multimedijski (skoraj že bodiartistični performans, video, punk-elektronski nastop, DJ-janje in VJ-janje), s temami ironizacije spolnih vlog, sadizma, mazohizma, fetišizma, romantične ljubezni, a tudi neslišanja in nesrečanja dveh ljudi, pa preseže motiv intimnega odnosa med žensko in moškim. Razprava raziskuje hibridne umetniške projekte Maje Delak in Luka Prinčiča, kiskupaj delujeta od leta 2008. V srečanju ustvarjalcev iz dveh generacij in različnih umetniških polj so vzniknili projekti, ki združujejo sodobni ples, performans, elektronsko glasbo, nove tehnologije, teleprezenco in svetovni splet z računalniško odprtokodno etiko, feminizmi in angažiranim odnosom do sodobne družbe. V analizi se s pomočjo izbranih primerov osredinjamo na naslednje značilnosti sodobnih uprizoritvenih praks 21. stoletja: interaktivnoobčinstvo, teleprezentna umetnost v živo, zmuzljivost izvajalskih identitet, jezikovna transnacionalnost, nehierarhična delitev ustvarjalnega dela in družbena angažiranost. Tri projekte obravnavamo od najnovejšega oziroma zadnjega, ki vključuje največjo aktivnost občinstva, proti prvemu, najstarejšemu, ki predvideva še klasičen odnos med odrom in publiko. Transmittance (2010-) je večmedijski in spletni performans, ki se dogaja za lokalno in spletno občinstvo, temelji pa na moderirani interakciji s spletno publiko, ki s svojimi odločitvami performans soustvarja. Zamrznjene podobe (Frozen Images, 2010) v formi intenzivnega multimedijskega glasbenega performansa Wande in Nova deViatorja občinstvo bombardirajo s temami Žmoškega pogledaŽ in objektivizacije ženske, hiperseksualizacije, pornofikacije do idealizirane ljubezni in obsesivnega potrošništva. Tudi njun prvi projekt Une façon d'aimer (Poti ljubezni, 2009) je že multimedijski (skoraj že bodiartistični performans, video, punk-elektronski nastop, DJ-janje in VJ-janje), s temami ironizacije spolnih vlog, sadizma, mazohizma, fetišizma, romantične ljubezni, a tudi neslišanja in nesrečanja dveh ljudi, pa preseže motiv intimnega odnosa med žensko in moškim.
    Source: Hibridni prostori umetnosti (Str. 97-117)
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2012
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 3447387

Shelf entry