DIKUL - logo
(UL)
  • Razvoj hidrofilnih nanovlaken za izboljšanje raztapljanja lovastatina = Development of hydrophilic nanofibers for enhanced dissolution of lovastatin : enoviti magistrski študijski program Farmacija
    Strle, Maja
    Izdelava hidrofilnih polimernih nanovlaken predstavlja sodoben pristop za izboljšanje topnosti in hitrosti raztapljanja slabo topnih učinkovin, kot je lovastatin. Tako smo v okviru magistrske naloge ... z metodo elektrostatskega sukanja etanolnih raztopin polimerov izdelali nanovlakna z lovastatinom. Njihove lastnosti smo primerjali s polimernimi filmi ter fizikalnimi zmesmi z enako kvalitativno in kvantitativno sestavo. Uporabili smo različne hidrofilne polimere, in sicer polietilenoksid, poloksamer 407, poloksamer 188 in Soluplus. Uspešnost izdelave ter morfologijo izdelanih nanovlaken in polimernih filmov smo vrednotili s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije. Ugotavljali smo hitrost sproščanja lovastatina v fosfatnem pufru in njegove koncentracije v vzorcih določali s pomočjo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti. Pri formulacijah s poloksamerom 407 in poloksamerom 188 nismo dosegli zastavljenega cilja, da bi z izdelavo nanovlaken pospešili hitrost raztapljanja lovastatina, v primerjavi s polimernim filmom. S fotonsko korelacijsko spektroskopijo smo izmerili velikost delcev, ki nastanejo po dispergiranju vzorcev v prečiščeni vodi in ugotovili, da so tisti, ki so nastali z dispergiranjem nanovlaken s poloksamerom 188, večji od tistih, nastalih z dispergiranjem polimernega filma. Posledično je bila hitrost raztapljanja lovastatina v obliki filma večja kot v obliki nanovlaken. Zamenjava poloksamerov s Soluplusom v sestavi nanovlaken, je povečala hitrost sproščanja lovastatina. Topnost lovastatina smo z izdelavo polimernega filma povečali za več kot 2-krat, z izdelavo nanovlaken pa za več kot 3-krat, glede na njegovo topnost v obliki fizikalne zmesi. Ker je lovastatin pri višjih temperaturah in ob prisotnosti vode in kisika precej nestabilen, smo v vse formulacije dodali antioksidante, askorbinsko kislino in butil hidroksianizol ter tako v vzorcih takoj po izdelavi dosegli skoraj 100 % vsebnost lovastatina. Med pospešeno stabilnostno študijo smo nanovlakna izbrane formulacije s Soluplusom, z in brez dodanih antioksidantov, izpostavili temperaturi 40 °C in relativni vlažnosti 75 %, ter tekom 56 dni spremljali vsebnost lovastatina. Ta je v nanovlaknih brez antioksidantov v 56 dneh padla na 82 %, v nanovlaknih z antioksidanti pa na 91 %. Z zmanjševanjem vsebnosti lovastatina se je v vzorcih povečevala količina lovastatinske kisline, glavnega produkta hidrolize. Izdelava hidrofilnih nanovlaken se je v naši raziskavi izkazala za učinkovit pristop za izboljšanje topnosti in hitrosti raztapljanja lovastatina. Dodani antioksidanti so lovastatin uspešno zaščitili pred oksidacijo med izdelavo nanovlaken, medtem ko v stresnih pogojih testiranja ta učinkovina ni bila popolnoma zaščitena pred oksidacijo.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Strle], 2019
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 4802929

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Pharmacy, Lj. Knjižnica
emšf 620.3 STRLE MAJA Razvoj 768
IN: 0016320
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...