DIKUL - logo
(UL)
  • Večnaglasnice v slovenščini : magistrsko delo
    Jošt, Kaja
    Magistrsko delo skuša raziskati problem večnaglasnic v slovenščini z vidika splošnih fonoloških teorij. Zanimalo me je, ali obstaja razlika med tvorjenkami, za katere velja, da imajo več naglasov, in ... med tvorjenkami, za katere velja, da imajo en sam naglas. Raziskava je pokazala, da ni statistično značilnih razlik v trajanju in vrednostih formantnih frekvenc samoglasnikov, ki naj bi bili naglašeni, in samoglasnikov, ki naj ne bi bili. Lastnost, ki najjasneje ločuje naglašene samoglasnike od nenaglašenih, je daljše trajanje prvih. Pokazalo se je, da lahko glede na povprečne razlike v trajanju primerjanih samoglasnikov analizirane tvorjenke razvrstimo v tri različne skupine: tvorjenke s korenom v prvem delu, tvorjenke s predpono in tvorjenke s prevzeto sestavino. Analiza je potrdila, kar je pred tem ugotavljal že Jurgec (2007): število naglasov in prominentnost sta odvisna od fonološke in morfološke zgradbe besed. Zloženke oz. tvorjenke s korenom in tvorjenke s prevzeto sestavino v prvem delu so dvo- ali večnaglasne, medtem ko so tvorjenke s predpono bodisi dvonaglasne bodisi enonaglasne.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Jošt], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 62114402

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Arts, Lj. OHK - Slovenistika in slavistika
 SKL-MagB 48 JOŠT K. Večnaglasnice
available - reading room
Faculty of Arts, Lj. OHK - Slovenistika in slavistika
 SKL-MagB 48 JOŠT K. Večnaglasnice/CD
loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...