DIKUL - logo
(UL)
  • Inkluzija učencev Romov v Osnovni šoli Bršljin [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Krakar, Teja
    V diplomskem delu predstavljamo romsko kulturo in vključevanje Romov v izobraževalni sistem, in sicer podrobneje predstavljamo inovacijski projekt Model učinkovitega poučevanja in učenja za dvig učne ... uspešnosti posameznega učenca, ki so ga izvajali v Osnovni šoli Bršljin. V poročilih, ki so nastajala v času izvajanja projekta, ugotavljajo, da je omenjeni projekt prispeval tudi k izboljšanju klime na imenovani šoli. Tako je bil glavni namen raziskati, kako učenci in učitelji zaznavajo razredno klimo in kakšno klimo si želijo v prihodnje. Predpostavljali smo, da zaznave obstoječe razredne klime tako pri učencih kot tudi pri učiteljih niso skladne s klimo, kakršne si želijo. Ugotavljali smo, ali se zaznave in želje razlikujejo med romskimi in neromskimi učenci, torej razlikovanje glede etnične pripadnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali se zaznavanje razredne klime razlikuje glede na status - ali prihaja do večjih razlik v zaznavanju med učitelji in učenci. Iz rezultatov je razvidno, da obstoječe stanje razredne klime pri učiteljih in učencih ni skladno z želenim. Izkazalo se je tudi, da so razlike med obstoječo in želeno razredno klimo velike, kar pomeni, da razredna klima ni ustrezna oziroma spodbudna. Želje posameznikov so glede obstoječega stanja prevelike in jih dojemajo kot nedosegljive (Zabukovec 1998). Tako se posamezniki znajdejo v frustracijski situaciji, ker s trenutnim stanjem niso zadovoljni, hkrati pa ne vedo, kako doseči zastavljene cilje. Takšna razredna klima ne spodbuja k motivaciji za šolsko delo in ne prispeva h kakovostnejšemu vzgojnoizobraževalnemu procesu (prav tam). Statistično pomembne razlike pri zaznavanju razredne klime so se pojavile le v nekaterih primerih. Ugotovili smo statistično pomembno razliko med obstoječo in želeno razredno klimo pri učencih in učiteljih skupaj, kar pomeni, da obstoječe stanje ni skladno z želenim. Razredno klimo zaznavajo relativno dobro, vendar si želijo boljše medosebne odnose ter več zadovoljstva in povezanosti v razredu. Do enakih ugotovitev smo prišli pri ločenem primerjanju obstoječe in želene razredne klime - samo pri učencih in samo pri 3 učiteljih. Ugotovili smo tudi statistično pomembne razlike v zaznavanju želene razredne klime glede na status, in sicer pri kategoriji medosebni odnosi. Učitelji imajo nekoliko drugačne želje glede ugodne razredne klime - želijo si več zadovoljstva in povezanosti v primerjavi z učenci. Prav učitelji pa so pomembni dejavniki, ki pogojujejo razredno klimo in lahko s svojim načinom dela bistveno prispevajo k izboljšanju le-te. Razlike v zaznavanju razredne klime glede na etnično pripadnost niso statistično pomembne. Iz dobljenih rezultatov pa lahko ugotovimo, da romski in neromski učenci zelo podobno zaznavajo trenutno stanje v razredu in imajo podobne želje glede razredne klime.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [T. Krakar], 2010
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 68429922

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Arts, Lj. OHK - Pedagogika in andragogika
 DIP KRAKAR T. Inkluzija
loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...