DIKUL - logo
(UL)
  • Sled in determinanta v Banachovih algebrah : magistrsko delo
    Kuzma, Bojan, 1968-
    Pričujoče delo vsebuje osem med seboj prepletajočih si poglavij, v katerem je prikazan primer uporabe ti. analitičnih multifunkcij pri unitalnih, polenostavnih Banachovih algebrah. Z izjemo uvoda, v ... katerem so v glavnem le podani znani izreki z referencami, je teorija v naslednjih poglavjih zgrajena trdnejše, torej se sklicuje le na že prej znane in dokazane trditve. Na začetku se tako pobliže spoznamo s teorijo upodobitev, minimalnih idealov in minimalnih idempotentov ter podstavka v kompleksnih Banachovih algebrah; pri tem je glavni moto: "prenesti" čimveč analogne teorije iz kolobarjev na algebre.To pomeni, da bomo gledali na algebro kot na kolobar (torej za trenutek "pozabimo" na operacijo množenja s skalarjem), in nato skušali uporabiti, če seveda gre, kakšen znan izrek iz teorije kolobarjev v našem primeru. Izdelana teorija bo kasneje predstavljala material na katerem bomo gradili. Če gledamo dolžino, potem naslednje poglavje v bistvu niti ne zasluži tega imena; vsebuje pa nekaj lem, ki ne sodijo nikamor drugam smo jim postavili skupni prostor pod soncem. Četrti, še posebej pa peti del predstavlja srčiko vsega; v njih so zgrajena glavna orodja, torej holomorfni račun in že omenjena teorija analitičnih multifunkcij. Glavni - in za kasnejša poglavja edini - uporabni produkt te teorije je nedvomno izrek o vztrajnosti, ki v grobem pravi, da je število spektralnih točk holomorfne funkcije skoraj povsod konstantno, in če jih je le končno mnogo, so holomorfno odvisne od parametra. V naslednjih dveh poglavjih, ki sta povzeti po[27], nato vse skupaj zaživi v polenostavnih, unitalnih, kompleksnih Banachovih algebrah z neničelnim podstavkom. Tako najprej skušamo posplošiti pojem "rang" in "večkratnost spektalne točke", in nato pokažemo, da je posplošitev res prava, tj., da ima običajne lastosti. V predzadnjem poglavju končno definiramo pogalavja iz naslova, in pokažemo, da se tudi sedaj ujemata z ustreznima pojmoma iz linearne algebre. Pokažemo tudi, da se zelo lepo obnašata pri perturbacijah, v pomenu, da če je perturbacija predstavljena z neko holomorfno funkcijo, sta tudi sled oz. determinanta holomorfna. Končno si v zadnjem poglavju ogledamo nekaj zadostnih pogojev, da ima polenostavna algebra neničeln podstavek.
    Type of material - master's thesis
    Publication and manufacture - Ljubljana : [B. Kuzma], 1998
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 8250969

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
FMF, Mathematical Library, Lj. Skladišče-Jadranska 21

10941/93
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...