DIKUL - logo
(UL)
  • Življenjski svet starih ljudi v času epidemije COVID-19 oziroma po njej : magistrsko delo
    Ropoša, Sanja
    V magistrskem delu sem analizirala stanje, povezano z epidemijo COVID-19 pri starih ljudeh, ki so ena izmed najranljivejših skupin v povezavi z omenjenim stanjem. Podatke sem zbirala pri dveh ... skupinah, in sicer pri socialnih delavkah, zaposlenih v domu za stare oziroma v zavodu za dnevno varstvo starih ljudi in pomoč na domu ter pri ljudeh, starih 65 let in več, ki bivajo v instituciji ali v domačem okolju. Omejila sem se na območje Pomurja, čeprav je pri eni sogovornici kraj v Pomurju zgolj občasen dom (kupljen vikend). Njeno stalno prebivališče je v osrednji Sloveniji. Prvo omenjeno skupino, torej zaposlene, sem spraševala o ozaveščenosti oziroma informiranju starih ljudi o novem virusu, zanimalo me je mnenje zaposlenih glede materialnega oziroma finančnega stanja starih ljudi, njihovega socialnega življenja, spraševala sem jih o vplivu izrednih razmer na zdravstveno stanje ljudi, o vplivu epidemije na vsakdanje življenje. Na koncu sem se osredotočila na delovni proces socialnih delavk v času epidemije. Pri drugi skupini, torej pri starih ljudeh, sem se osredotočila na enaka življenjska področja, brez vključitve delovnega procesa. Vzorec je bil neslučajnostni in priročni, opravljena raziskava pa kvalitativna, empirična in eksplorativna. Za zbiranje podatkov sem uporabila delno strukturiran intervju, pri katerem sem imela teme vnaprej določene. Vprašanja v povezavi s posamezno temo sem prilagajala glede na kontekst pogovora, nekatera sem prestrukturirala, nekatere dodala oziroma jih odvzela. Namen je bil neomejevanje sogovornic pri podajanju odgovorov na posamezno temo, ker se mi je zdelo pomembno, da so ljudje povedali vse, kar so mislili in je bilo povezano s posameznim področjem. Kvalitativna metoda oziroma kodiranje je bila metoda, ki sem jo uporabila za analizo zbranih podatkov. Bistvena problematika med epidemijo je osamljenost starih ljudi, ki se je med že prej osamljenimi zgolj poglobila. Težko je bilo predvsem v institucijah, kjer so ljudje čez noč izvedeli, da jih sorodniki več ne bodo mogli obiskovati. V teh okoliščinah se mi zdi bistvenega pomena, da se domači s socialno službo posvetujejo in najdejo ustrezne načine za nadaljnje kontinuirano ohranjanje stikov s starim človekom. Ena izmed dobrih idej za vzdrževanje stikov se mi v okviru institucije zdijo obiski skozi steklo. Gre namreč za kombiniranje posrednih in neposrednih stikov. Posameznika se skozi steklo pogovarjata po telefonu in se imata možnost videti skozi steklo. Pomembno je tudi ohranjanje dnevne domske rutine kljub omejitvam v okviru organiziranja individualnih aktivnosti (recimo individualni pogovori, sprehodi). Osamljenost je tudi težava ljudi iz domačega okolja, zato se mi zdi, da bi bilo treba zaradi pozitivnih odzivov v času epidemije razviti več podobnih projektov, kot je ČvekiFON za vzpostavljanje in ohranjanje medsebojnih stikov. Druga bistvena težava med epidemijo je problematika pri sporazumevanju zaradi uporabe zaščitne opreme, kar je še posebej težavno pri ljudeh z demenco in naglušnih oziroma gluhih ljudeh. Za omilitev tega problema se mi zdi koristna uporaba prosojnih mask zaradi lažjega sledenja besednemu in nebesednemu sporazumevanju, prav tako upoštevanje specifičnosti in uporaba tehnik med sporazumevanjem s to ranljivo skupino. Glede na to, da so bili domovi v določenem epidemiološkem obdobju med najranljivejšimi glede okužb in smrtnosti, se mi zdi, da je na državni ravni v ospredju potreba po jasnejšem načrtu glede obvladovanja okužb v domovih, po zadostni nabavi zaščitne opreme, po večji zaposljivosti, po preureditvi bivalnih pogojev.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [S. Ropoša], 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 89533699

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Social Work, Ljubljana arhiv
bmag tisk 10
IN: 2014199
loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...