2) samostalnik + prehodni glagol: a) dejanje: *-b/*-'b ((st)csl. clui-o-iioa i, 'voznja trave'), *-tb ((st)csl. ο Κν-ο-μ;?-τκ 'travnik'), *-ja ((st)csl. ?ηη-ο-κμλιζι < *vin-o-jem-ja f 'trgatev'), *-b ((st)csl. i;iin c n«-p K f 'trgatev'), *-bje, *-bstvo ((st) csl. ΗΛΟκ?κ-Ο-ΛΙΟ?-ΗΚ, HAOB"tK-«>-AIOE-|iCTB«> 'clovekoljubje'), *-t/n-bje ((st)csl. CTAT>nο-τ?ορκ-Η-Ηκ 'grajenje stolpa'); b) vrsilec/vrsilnik dejanja: *-b/*-'b ((st)csl. boa-»13 noc í, 'vre za vodo'), *-a ((st)csl. bokboaa = voj-e-vod-a 'vojskovodja'), *-jb ((st)csl. ΛΡ'Κ?οοΚ?κ < *derv-o-sëk-jb m 'sekira'), *-ja ((st)csl. .'«-μλκ?'Κλιλ = zeml-e-dël-ja m 'poljedelec', npKr-ο-ρ?,ι-?Λ f 'obvodna lastovka, breguljka'), *-b ((st)csl. bo,\-oHoc-b f 'posoda za vodo'), *-bCb/*-ica ((st)csl. Me'ii»K-0-B0Ai>Ui> 'kdor vede/vodi medveda', μ?ο-ο-ιλλ-μι,ι* 'mesojedec', ?λο?Κκ-ο-λιοπ-κιι,κ 'clovekoljub'; τρι»ιι-οctn-hud f 'majhen srp. majhna kosa', ?λο? Κκ-ο-λιοπ-ιιιι,λ f 'clovekoljubka'), *-teíb ((st)csl. Γροπ ο-ρ'?,ι-τ(-Λκ 'grobar'), *-afb ((st)csl. AB»p-»-MeT-aph 'pometac dvorisca'), *-bnikb/*-bnica ((st)csl. ολκ,-ιοτο?μινκ?, 'kdor toci solze'), *-böbjb ((st)csl. bhh-oHpbn-bHHH = vin-o-crbp-b£bjb 'tocaj');14 Samostalniske izglagolske zlozenke ζ neproduktivnimi priponami s prvotnima besedotvornima pomenoma dejanje ((st)csl. λη??-ο-πλ?-τ», κολ-ο-?ρλττ», rbii-obos-t», ΜΗΜο-χο?-τ», ckh-o-a{a-tii, varepsilonλλ?-«>-?λ-τιι) in vrsilec/vrsilnik dejanja ((st)csl. boa-^-hoc-t», 3?>λ«>??η = zbl-o-dë-j-b, ?οκ?ο?λ = voj-e-vod-a) so prvotne,17 medtem ko so zlozenke tega tipa s produktivnimi samostalniskimi priponami drugotne. Drugotne zlozenke tega tipa so nastale ζ izpeljavo prvotnih zlozenk, in sicer: a) prvotne samostalniske izglagolske zlozenke ζ neproduktivnimi priponami ζ besedotvornima pomenoma dejanje in vrsilec/vrsilnik dejanja so bile izpeljane s strukturalnimi samostalniskimi priponskimi obrazili ((st)csl. ?ο?-ο-τοι;-?, 'kanal' -> boa-o-toh-hk 'hodournik'; (st)csl. AP'bB~«,~Hoc-'h 'kdor nosi les' -i* AP'bB~«,~Hoc-iiuii 'kdor nosi les', po tem modelu je tip (st)csl. λ\(-?κι;-ο-?ο?-ι>ιι,ι>· a\ac o ma ^Ui>)· b) prvotne pridevniske izglagolske zlozenke (prim. 2.2) so bile izpeljane s samostalni14 skimi priponskimi obrazili ζ besedotvornima pomenoma lastnost in nosilec/nosilniklastnosti ((st)csl. ολ?varepsilon-ο-λιοvarepsilon-τ» adj. 'slavoljuben' -> ολλ?-ο-λιοvarepsilon-ηκ 'slavoljubje', cadb-o-aioe-bub 'slavoljub', (st)csl. A«,Ep~«,~pen~'i> adj. 'zgovoren' -> A^p^'pei-iiK 'zgovornost', po tem modelu je tip ηλο??κ-ο-λιοvarepsilon-ηκ, haoeïk-o-aioe-iictbo, ηλο??κο-λ?οvarepsilon-bub, ηλο??κ-ο-λιοvarepsilon-ηιιλ; *trçs-o-rçp-b adj. 'ki trese rep' -> *trçs-o-rçp-bka 'kdor/kar trese rep'); c) prvotne glagolske izglagolske zlozenke (prim. 2.3) so bile izpeljane s samostalniskimi priponskimi obrazili ζ besedotvornima pomenoma dejanje in vrsilec/vrsilnik dejanja ((st)csl. λ Κτοιιικ-λ τιι -> λ Κτοιιικ λ-ν ιικ 'pisanje zgodovine', aï;toiiiic-i»ui» 'zgodovinopisec'), ceprav pri teh zlozenkah ni mogoce izkljuciti tudi medponskega zlaganja iz izglagolskih izpeljank s tema besedotvornima pomenoma ((st)csl. λ?το 'leto' + πικ?νηκ 'pisanje', niichuh 'pisec' -> λ?τ-οnilcaniik, aît-o-nhcbub).