Razbiranje in prevajanje preteklih dogodkov, zapisanih v zemlji, na kamnu, na pergamentu ali na kateremkoli materialu, ki se je ohranil do danes, je zares uspešno, ko se združi znanje ljudi različnih strok. Učenje jezika niso samo slovnična pravila in besedišče, ampak tudi spoznavanje kulturnih in civilizacijskih dosežkov in historičnega okvira, v katerem je jezik živel. Pri učenju klasičnih jezikov ponuja arheologija poleg časovno umeščenih zgodovinskih podatkov oprijemljivo in predstavljivo materialno oporo za spoznavanje (antične) kulture. Svojo metodo in področje delaje razširila tudi na mlajša zgodovinska obdobja, torej ni več omejena samo na izkopavanja iz obdobij, za katera pisni viri ne obstajajo ali pa so pomanjkljivi. Z uporabo nedestruktivnih metod raziskovanja (aerofotografija, geofizikalne meritve, topografija ipd.) postaja vse bolj interdisciplinarna.