Med novejsimi znanstvenimi monografijami je eno najpomembnejsih ter po obsegu in prodornosti najbolj temeljitih del brez dvoma zgodovinsko-komparativistièna raziskava starejse slovenske mladinske knjizevnosti Vedez in zaèetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 1778-1850 Marjane Kobe. Avtorica pojasnjuje nastajanje posvetnega mladinskega slovstva za mladino ter ga povezuje s sprejemanjem nemskega razsvetljenskega moralistiènega knjizevnega vzorca »iz 18. stoletja, zatem njegove bidermajerske desekularizirane razlièice« (Kobe 2004: 238). Osredotoèa se na vsebinske znaèilnosti literarnih, polliterarnih in stvarnih prispevkov v prvem slovenskem mladinskem èasopisu Vedez (1848-1850), ki jih povezuje s filantropistièno vzgojno doktrino ter ob njih ugotavlja nekatere temeljne poteze èasopisa, npr. objavljanje razliènih vrst beriva, laicizacija piscev (pomembna je vloga uèitelja kot avtorja mladinskega besedila), osrednje funkcijsko-tematske kategorije besedil (moralna in verska vzgoja, stvarni pouk) ter otroski lik kot odraz namembnosti èasopisa. Poglavje, namenjeno obravnavi starejse mladinske poezije, analizira dve osrednji razlièici nemskega razsvetljenskega mladinskega pesnistva, tj. skupini besedil C. F. Weisseja in C. A. Overbecka, glede na znaèilno tematiko (otroske kreposti, npr. ubogljivost, prijateljstvo, èista vest, delavnost, usmiljenje - in temu nasprotne pregrehe), slog (»otroski ton« pesmi, v Overbeckovi poeziji je bolj poudarjena igrivo-idilièna podoba besedilne stvarnosti) ter podobo otroka kot osrednjega pesemskega lika (zgled oz. svarilo). Avtorica prenos obeh skupin besedil v slovensko poezijo prikaze na podlagi analize najstarejsih publikacij pred Vedezem: Weissejev pesemski vzorec se pojavlja v abecedniku J. Debevca (Nov popravleni plateltaf, 1794), Overbeckov v prevodih J. N. Primca (Nemsko-slovenske branja, 1813), Weissejev spet izraziteje v pesmarici V. Stanièa (Pesme za kmete ino mlade ljudi, 1822). Znanstveno delo Marjane Kobe ni pomembno le zaradi izjemne izèrpnosti podatkov in obsezne sekundarne literature, ki jo zajema; s svojimi spoznanji potrjuje tipolosko-vrednotenjske interpretacije mladinske poezije, ki izvirajo iz presojanja knjizevne kakovosti besedil na podlagi avtorjevega dozivljanja otrostva. Ne le v (naj)starejsi, ampak tudi v novejsi in sodobni poeziji je namreè poleg neposrednega avtorjevega dvogovora z otrokom (kot inherentnim bralcem oz. s »spominom«, izhodisèem ustvarjanja) zaznati drzo, ki zeli mladega bralca bodisi vzgajati (moralistièna funkcija besedila) bodisi svet otrostva idealizira (»sladkanje« vsebinsko-slogovnih potez z znaèilno rabo pomanjsevalnic ter praviloma nezahtevno tematizacijo otroske igrivosti in radosti v naravi) - prim. Borut Strazar 1972, Igor Saksida 1994: 83-122. V luèi sodobnih literarnovednih in knjizevnodidaktiènih vprasanj in dilem je zanimiva ugotovitev, da se ze v najstarejsih mladinskih knjigah »zgledi pesemskih sestavkov za otroske naslovnike ... povezujejo z izborom iz poezije za odrasle« (Kobe 2004: 70) - to pomeni, da tako v najstarejsi kot v sodobni vsebinsko veèplastni mladinski poeziji v resnici ni mogoèe zaèrtati povsem jasne meje med knjizevnostjo za mladega in odraslega bralca - kar bi vsekakor veljalo upostevati tudi pri naèrtovanju knjizevnega pouka v osnovni soli. Mladinska knjizevnost je tako na Slovenskem kot sirse v Evropi postopoma prehajala iz okvirov pedagogike v literarno vedo sele v drugi polovici petdesetih let dvajsetega stoletja, kot v teoreticni knjigi o mladinski knjizevnosti Pogledi na mladinsko knjizevnost ugotavlja Marjana Kobe (1987: 7-26). Avtorica navaja temeljne evropske in slovenske strokovne knjige s podrocja teorije, zgodovine in recepcije mladinske knjizevnosti, omenja oblikovanje specializiranega strokovnega periodicnega tiska s tega podrocja (npr. revija Otrok in knjiga, ki je od leta 1972 osrednja »revija za vprasanja mladinske knjizevnosti, knjizevne vzgoje in s knjigo povezanih medijev«) ter opozarja na raznovrstne smeri in metode raziskovanja. Metodologije raziskovanja mladinske knjizevnosti ne dolocata le bralec in vsa kompleksnost dvojnega naslovnika te zvrsti - kakovostna mladina knjizevnost namrec ni namenjena le mlademu bralcu (otroku, mladostniku), temvec tudi odraslemu - ceprav je prav to izhodisce, ki ne vzpostavlja le moznosti subjektivne dozivljajske (otroske) recepcije mladinskega besedila, ampak omogoca tudi njegovo kriticno in razlagalno branje. Tako mladinska knjizevnost kot studijski predmet na dodiplomskem univerzitetnem studiju praviloma zajema vse tri vidike raziskovanja podrocja: literarnozgodovinskega, literarnoteoreticnega in literanorecepcijskega. Predmet zeli studentom in bodocim uciteljem knjizevnosti izostriti kriterije za prepoznavanje kakovostne mladinske knjizevnosti vseh treh knjizevnih zvrsti (poezije, pripovednistva, dramatike). Slikanice kot likovno-besedne stvaritve, branje besedil, studij literature in samostojna interpretacija mladinske knjizevnosti pa omogocajo studentom dojeti moznosti za subjektivno, vendar utemeljeno in veljavno razumevanje in vrednotenje besedil, hkrati pa jim kot osrednji knjizevni studijski predmet dajejo temelje za knjizevnodidakticno nadgradnjo vsebinsko-slogovnih besedilnih prvin; brez temeljitega poznavanja klasicnih in sodobnih, kratkih in na videz preprostih pa tudi obseznih in tezko razumljivih besedil namrec ni mogoce pricakovati, da bo bodoci vzgojitelj ali ucitelj kos izjemno obsezni mnozici besedil, ki se pod oznako mladinska knjizevnost pojavlja v javnosti in pogosto zahteva temeljito kriticno presojo kakovosti. Vrednotenje mladinske knjizevnosti, predvsem kot spremljanje njenega sprotnega nastajanja, poteka v okviru Mestne knjiznice Ljubljana (Pionirska - center za mladinsko knjizevnost in knjiznicarstvo), ki vsako leto izda »prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig« (npr. Algoritem arene, 2012); razprave, temeljne informacije in kritike s tega podrocja zajema revija Otrok in knjiga, za promocijo slovenske mladinske knjizevnosti v svetovni javnosti (npr. nominacije za Andersenovo nagrado, nominacije za nagrado Astrid Lindgren, sodelovanje na mednarodnih kongresih zveze) skrbi slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost (IBBY - International Board on Books for Young People), za promocijo kakovostnega prostocasnega branja otrok in mladostnikov pa Drustvo Bralna znacka Slovenije - ZPMS. Na Slovenskem se posebej za podrocje mladinske knjizevnosti podeljujejo stiri nagrade in dve priznanji: Levstikova nagrada, vecernica, desetnica, izvirna slovenska slikanica za nagrado Kristine Brenkove, priznanje moja najljubsa knjiga in priznanje zlata hruska. Nagrajene in nominirane knjige so dober izbor za branje in odlicen vodnik po kakovostni izvirni mladinski knjizevnosti.