Srčno popuščanje po onkološkem zdravljenju je vse bolj aktualna tema, ki zahteva hitro obravnavo ter čimprejšnje zdravljenje. K nastanku močno prispevajo bolnikovi predobstoječi dejavniki. Vedno najpogosteje uporabljamo delitev poškodb miokarda na tip I (predstavniki so antraciklini) in tip II (glavni predstavnik je trastuzumab), svojstvena entiteta pa je tudi obsevalno zdravljenje. Evropsko združenje za kardiologijo je objavilo priporočila za presejanje in sledenje onkoloških bolnikov. Glavna priporočena presejalna metoda pa je ehokardiografija. Uporaba ostalih slikovnih in laboratorijskih metod je odvisna od dostopnosti osnovne preiskave. Letošnja priporočila Evropskega združenja za internistično onkologijo prvič svetujejo uvajanje kardioprotektivnega zdravljenja pri ogroženi populaciji. Za doseganje optimalnih rezultatov zdravljenja pa je potrebna individualna obravnava vsakega bolnika.