Izhodišče: test ELF (angl. enhanced liver fibrosis test) predstavlja kombinacjo direktnih označevalcev fibroze jeter, ki tvorijo algoritem, s katerim je mogoče oceniti prisotnost in blago, zmerno ter težjo stopnjo fibroze jeter. Test vključuje tri biološke označevalce: hialuronsko kislino (HA), amino-terminalni del prokolagena tipa III (PIIINP) in tkivni inhibitor metaloproteinaze-1 TIMP-1). HA in PIIINP sta označevalca nastajanja depozitov matriksa – fibrogeneze, TIMP-1 pa predstavlja razgradnjo matriksa – fibrolizo. Raziskave so pokazale, da lahko našteti trije označevalci ali test ELF služijo kot uporaben presejalni test pri zgodnjem diagnosticiranju biokemične poškodbe jeter pri avtoimunskih hepatitisih, pri hepatitisu C in drugih okvarah jeter, npr. okvarah zaradi alkoholizma. Namen naše raziskave je bil določiti vrednosti testa ELF pri treh različnih skupinah preiskovancev: kontrolni skupini, pri skupini s potrjeno diagnozo alkoholizma in pri skupini, ki akutno pije alkohol. Rezultate meritev ELF testa smo primerjali z rezultati uveljavljenih biokemičnih označevalcev alkoholizma. Metode: V raziskavo smo vključili 113 preiskovancev, (71 moških, 42 žensk). Povprečna starost preiskovancev je znašala 43 let. Razdelili smo jih v tri skupine: MDPŠ so predstavljali preiskovanci (N = 39), ki so prišli na pregled v ambulanto medicine dela, prometa in športa, AZA je bila skupina 31 preiskovancev z akutnim alkoholnim opojem in DOA skupina 43 preiskovancev, ki so se zdravili zaradi diagnoze odvisnosti od alkohola. V serumskih vzorcih vseh treh skupin preiskovancev smo izmerili povprečni volumen eritrocitov (MCV), katalitične aktivnosti aspartat amino transferaze (AST), alanin amino transferaze (ALT), gama glutamilne transferaze (GGT) in parametre novejšega testa ELF za oceno stopnje z alkoholom povzročene jetrne fibroze. Blaga stopnja jetrne fibroze je pri vrednostih ELF pod 7,7, zmerna pri vrednostih od 7,7 do 9,8 in huda stopnja fibroze pri vrednostih nad 9,8. Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS 21.0 za Windowsovo okolje (SPSS, Inc. Chicago, USA). Rezultati: Izmerjene povprečne vrednosti uveljavljenjih bioloških označevalcev alkoholizma pri skupinah MDPŠ, AZA in DOA znašajo za MCV : 91,9; 90,9 in 95,3 fL, mediane katalitične aktivnosti za AST pa 0,30; 0,33 in 0,42 µkat/L, za ALT 0,41; 0,34 in 0,56 µkat/L in za GGT 0,37; 0,34 in 0,92 µkat/L. Kruska-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike med skupinami preiskovancev za AST, GGT in MCV (p < 0,002), medtem ko se aktivnost ALT (p = 0,052) med skupinami razlikuje le na meji statistične značilnosti. V skupini MDPŠ je vrednost mediane testa ELF znašala 7,99 (6,99–10,18), v skupini DOA pa 9,47 (6,98–14,73). V skupini DOA smo dokazali statistično značilno korelacijo med AST, ALT, GGT in testom ELF (r = 0,524; 0,306 in 0,632), v skupini MDPŠ pa je bila statistično značilna samo za MCV (r = 0,327). Zaključek: Rezultati meritev so pokazali, da so v skupini DOA statistično značilno višje vrednosti uveljavljenih bioloških označevalcev alkoholizma (MCV, AST, ALT in GGT) kot v kontrolni skupini MDPŠ. Mediana testa ELF pri skupini DOA kaže na prisotnost zmerne fibroze jeter, ob tem da območje vrednosti od 6,98 do 14,73 kaže, da so v skupini tudi posamezniki s hudo fibrozo. Iz rezultatov je razvidno, da povišane vrednosti jetrnih encimov AST, ALT in GGT ter korelacije med njimi kažejo na poškodbo hepatocitov, vrednosti testa ELF pa opredeljujejo stopnjo in obseg fibroze jeter. Za oceno fibroze jeter se uporabljajo različni indeksi, med katerimi ima test ELF po izsledkih tujih raziskovalcev visoko diagnostično uporabnost. ELF ima kot neinvazivni test tudi vse možnosti za uporabo na primarni ravni zdravstvene obravnave bolnikov z alkoholno in nealkoholno okvaro jeter.