Predstavljeni so rezultati 7-letne raziskave o vplivu dodanega P na njegovo dostopnost v tleh, na vsebnost P v zelinju kraškega pašnika in na povečanje mase razpoložljivega zelinja pri stopnjujočem se odmerku uporabljenega gnojila (0, 90, 270 in 540 kg P2O5 ha-1 skupno v 3 letih). Koncentracija dostopnega P v tleh je bila v obravnavanju nizek odmerek (30 kg P2O5 ha-1 letno) večja za 2,4 mg P2O5 100 g-1 tal od kontrolnega obravnavanja. S trikrat večjim odmerkom gnojila je bila vsebnost P v tleh povečana za 4,4-krat. Vzorčenje zemlje do dveh globin (0 - 3 cm in 3 - 6 cm) je pokazalo, da je večji del razpoložljivega P za rast rastlin v vrhnji, zelo plitvi plasti zemlje. V petih rastnih sezonah po zadnjem gnojenju s P se je zmanjšala koncentracija dostopnega P v tleh od 0,4 mg do 3,6 mg P2O5 100 g-1 tal, odvisno od skupno uporabljenega gnojila. Zaradi izredne siromašnosti zemlje kraškega pašnika s P, je tudi njegova vsebnost v zelinju ruše zelo nizka. Zadošča le za polovično pokritje potreb pašnih živali po tej rudnini, zato je povečanje vsebnosti P v zelinju pri gnojenju s fosfati pomembnejše od povečanja pridelovalne zmogljivosti zemljišča. Z letnim odmerkom 90 kg P2O5 ha-1 se je v treh rastnih sezonah v povprečnem vzorcu zelinja koncentracija P povečala na 2,1 g P kg-1 SS. Uporabljen P je imel na maso zelinja razpoložljivega za pašo in na delež izkoriščenosti ruše majhen vpliv, najverjetneje zaradi kisle reakcije tal in počasnega izboljšanja floristične sestave ruše.