Na zaposlenost bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB), ki so zboleli v otroštvu, vpliva celoten potek razvoja bolezni med odraščanjem in tudi kasneje v odraslosti. Pogoste odsotnosti od pouka, slabše nevrokognitivno delovanje in težave s telesnim zdravjem prispevajo k slabšemu učnemu uspehu, nižji stopnji dosežene izobrazbe in čustvenim težavam, kot so slabša samopodoba, občutek osamljenosti, anksioznost in depresivnost. Mladi odrasli s KLB so manj samostojni in dosežejo manj razvojnih mejnikov ter kasneje kot zdravi vrstniki. Zaradi nižje dosežene izobrazbe in predvideno pogostih bolniških odsotnosti so manj privlačni za delodajalce. Na kakovost življenja in zaposljivost bolnikov s KLB pomembno vplivata tudi starost, pri kateri nastopi končna ledvična odpoved, in način nadomestnega zdravljenja. Kljub vsem težavam se večina bolnikov čuti sposobne za delo in si želi zaposlitve. Smiselno je ozaveščati učitelje in delodajalce o omejitvah KLB ter pomagati bolnikom pri iskanju zaposlitve.