V slovenski geografiji je proučevanje prsti v pokrajini pogosto zanemarjeno kljub temu, da ima pedogeografija znotraj fizične geografije enakovredno mesto v sistemu geografskih ved. Vzroke smemo poiskati v zamudnem terenskem proučevanju, dragih laboratorijskih analizah in pedoloških podatkih ter pomanjkanju lastne metodologije. Našteto je de neke mere nadomestimo z drugačnim pristopom, z namenom prikaza prsti obravnavanega območja in iskanja povezav z naravnimi dejavniki. Uporaba lahko dostopnih digitalnih podatkov in kartografskega gradiva, enostavnega terenskega proučevanja, v kombinaciji s sorazmerno preprostimi GIS orodji ter kvantitativnimi metodami omogoča preskokmarsikatere finančne ali časovne ovire.