DIKUL - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb = (Potential distribution of silver fir (Abies alba) in south-eastern Alpine and Dinaric phytogeographic region of Slovenia and Croatia in the light of climate change) : magistrska naloga
    Kožuh, Aljaž
    V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe in njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji ... pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo močno vplivalo tako na človeško družbo kot na vse ostale organizme, ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij in nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih pregrad na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Natančnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [A. Kožuh], 2017
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 23334408

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico