DIKUL - logo
Nacionalni inštitut za biologijo in BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana - vsi oddelki (BFBNIB)
  • Divja mačka - skrivna vrsta gozdov
    Potočnik, Hubert ; Kos, Ivan, 1962-
    Divja mačka (Felis silvestris, Schreber 1775) je vrsta, ki poseljuje skoraj celotno Evrazijo ter večji del afriške celine. Podatki o fosilnih najdbah kažejo, da je evropska divja mačka izvorno zelo ... stara vrsta, ki se je do danes ohranila kljub številnim okoljskim spremembam, ki so se dogajale v tem času. V holocenu je divja mačka verjetno bolj ali manj sklenjeno poseljevala zahodno, srednjoin del vzhodne Evrope, danes pa je območje njene razširjenosti na posamezne izolirane populacije. V Sloveniji je najpogostejša v submediteranskem in dinarskem krasu do Ljubljane. Življenski prostor evropske divje mačke je predvsem gozd. Dinarski gozdovi predstavljajo zaradi svoje karbonalne podlage, posledične razgibanosti in specifičnosti reliefa, kiomogočajo veliko mikroklimatsko mozaičnost, ter velike vrstne pestrosti bistveno drugačen ekosistem, kot so ekosistemi, ki jih poseljujejo druge evropske populacije divje mačke. V Sloveniji so ugotovili pri samicah do 1.200 ha, pri samcih pa do 2.000 ha velike domače okoliše. Osebki so v zimskem času pogosteje izbirali strma jugozahodna, v poznopoletnem in jesenskem času pa tudi severovzhodna pobočja. takšni mikroklimatski ugodni otoki torej omogočajo obstoj divje mačke v regionalni klimi dinarskega sredogorskega območja. Divja mačka je samotarska vrsta, ki prehransko v veliki meri vezana na manjše število najpogostejših vrst, ki so prisotne na določenem območju (Stahl 1986, Sarmento 1996). Iz delnih prekrivanj domačih okolišev osebkov divje mačke z rastišči divjega petelina na Veliki gori ter delu Goteniške gore v dinarskem gozdu lahko sklepamo, da zaradi manjše pogostosti divjega petelina le-ta ne predstavlja pomembne plenske vrste. parjenje divje mačke poteka od januarja do marca. V leglu so povprečno 2 do 4 mladiči, izjemoma več. Glede na to da se je številčnost evropske divje mačke v zadnjem stoletju zmanjševala, areal njene razširjenosti pa je razdrobljen na manjše izolirane populacije, je poznavanje biologije in ekologije posamezne populacije ključnega pomena pri določanju ciljev in ukrepov varstva posameznih živalskih in rastlinskih skupnosti ter njihovega življenskega prostora ter s tem ohranjanje celotne vrste.
    Vir: Gozdarski vestnik = Slowenische Forstzeitung = Slovenian journal of forestry : slovenska strokovna revija za gozdarstvo. - ISSN 0017-2723 (Letn. 59, Št. 7-8, 2001, str. 328-332)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2001
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 964943

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

Vnos na polico