DIKUL - logo
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana (FFALJ)
  • Literaturni pregled kliničnega vrednotenja vektorskih cepiv proti infekcijskim boleznim = Clinical trials of vector vaccines against infectious diseases : a literature review : magistrski študijski program Industrijska farmacija
    Gracar, Klavdija
    Cepiva so profilaktična zdravila, s katerimi izzovemo imunski spomin proti specifičnim antigenom patogenov in s tem zaščito pred določeno infekcijsko boleznijo. Razmeroma nova skupina cepiv so t.i. ... vektorska cepiva. Njihova posebnost je dostava genskega zapisa za cepilni antigen v telesne celice s prenašalno (vektorsko) DNA, bodisi s plazmidom ali s (praviloma) replikacijsko onesposobljenim virusnim vektorjem. Vektorskih cepiv z dovoljenjem za promet še ni veliko. Po svetu sta tržno dovoljenje dobili dve virusni vektorski cepivi proti flavivirusom (virusu japonskega encefalitisa in virusu denga), pet virusnih vektorskih cepiv proti virusu ebole (tri imajo dovoljenje za promet v EU: Ervebo, Zabdeno in Mvabea) ter štiri virusna vektorska cepiva proti virusu SARS-CoV-2 (v EU je odobrena le uporaba cepiv Vaxzevria in Jcovden). Zgolj v Indiji ima dovoljenje za promet vektorsko cepivo na osnovi plazmidne DNA proti virusu SARS-CoV-2 (ZyCov-D). V magistrski nalogi predstavljamo podatke o kliničnih raziskavah zgoraj navedenih cepiv. Za vsako predstavljeno raziskavo smo opisali celotno shemo raziskave (vrsta raziskave, število udeležencev, jakost in število prejetih odmerkov), seveda pa tudi same rezultate raziskave (zaznani neželeni učinki in njihova pogostost, imunogenost ter učinkovitost cepiva). Pri vsem tem smo se naslanjali na znanstvene članke, ki smo jih poiskali v zbirkah PubMed, medRxiv in bioRxiv, prav tako pa smo podatke pridobili tudi iz uradnih spletnih strani regulatornih organov (EMA, FDA, CDC, WHO, JAZMP). Rezultati raziskav so pokazali, da so udeleženci vektorska cepiva dobro prenašali in da so le-ta varna. Neželeni učinki so bili pri vseh vektorskih cepivih blagi do zmerni s trajanjem do nekaj dni, najpogosteje pa so se pojavile bolečine na mestu injiciranja, bolečine v mišicah in sklepih, povišana telesna temperatura, glavobol in utrujenost. Posebni resni neželeni učinki se niso pojavili, ali pa so se pojavili zelo redko, vendar v večini primerov niso bili povezani s cepivom. Posebno pozornost pa so vendarle namenili sindromoma tromboze s trombocitopenijo in kapilarnega prepuščanja, ki sta se v zelo redkih primerih pojavila po cepljenju s cepivoma Jcovden in Vaxzevria. Vektorska cepiva so se izkazala tudi za zelo imunogena in učinkovita. Protitelesa je namreč razvilo več kot 90 % udeležencev pri vsakem od cepiv. Za najbolj učinkovito se je izkazalo virusno vektorsko cepivo Sputnik V, katerega učinkovitost je bila kar 91,6 %, najmanj učinkovito pa je bilo cepivo Convidecia, in sicer 63,7 %. Vsa ostala cepiva so izkazovala zelo podobno učinkovitost (70 % - 75 %). Kljub obetavnim rezultatom, ki so jih pokazale klinične raziskave, prihodnost vektorskih cepiv ogrožajo sicer izjemno redki, a hudi in še ne ustrezno pojasnjeni resni neželeni učinki.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Gracar], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 156445443

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Knjižnica
mind 0000000616 GRACAR KLAVDIJA Literaturni 0000000281
IN: 0017705 Knjižnica
mind 616 GRACAR KLAVDIJA Literaturni 281
IN: 0017705 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico