DIKUL - logo
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
  • Barok in neobarok
    Širca, Alen Albin
    Članek obravnava pojem baroka in neobaroka v literarni vedi. Naprej je prikazan razvoj pojma barok v humanistiki nasploh. Od začetka se ga je držalo ambivalentno vrednotenje, na eni strani naj bi šlo ... za razpad klasičnosti, na drugi strani pa za povsem nov slog, ki se odlikuje po bohotni retoriki in strukturni antitetičnosti. Od Nietzscheja naprej lahko govorimo tudi o transhistoričnem pojmovanju baroka. Na podlagi takšnega pojmovanja se je v zadnjih desetletjih razvil tudi pojem neobaroka, ki pa se večinoma osredinja na kulturno zgodovino Latinske Amerike. Čeprav je estetska navezava na historični barok tu še navzoča, pa gre v prvi vrsti vendarle za nekaj povsem drugega: za konstruiranje t. i. alternativne modernosti Novega sveta, ki se lahko strukturno osvobodi vsakršnega imperializma. V literarni vedi je zaslediti težnjo, da naj bi takšen pojem neobaroka, ki je v resnici precej ohlapen, zamenjal pojem magičnega realizma in postmodernizma. V literarno vedo je pojem baroka na začetku 20. stoletja vpeljala germanistika. Do srede stoletja se je uveljavil skoraj v vseh poglavitnih nacionalnih literarnih vedah v Evropi, na največ odpora je naletel v Franciji in zlasti Veliki Britaniji, kjer se do danes ni uveljavil. Na koncu članka je umeščen kratek premislek o tem, da je tradicionalna periodizacija literarnih obdobij še vedno smiselna in potrebna. Pri tem je morda koristen metodološki napotek Walterja Benjamina, ki pravi, da si je treba pri raziskovanju baroka zadati nalogo paradoksnega mišljenja enotnosti ideje (dobe, obdobja) in stihijskega mnoštva literarnega gradiva.
    Vir: Življenje med antiko in avantgardo : zbornik ob jubileju Janeza Vrečka (Str. 153-163)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2018
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 66555490

Vnos na polico