DIKUL - logo
Fakulteta za šport, Ljubljana (FSPLJ)
  • Obremenitev in funkcionalni napor košarkarskih sodnikov pri sojenju v trojici [Elektronski vir] = Distance covered/fatigue and heart rate/functional loading of a basketball official in three-person officiating
    Ličen, Simon
    S pilotsko raziskavo pojasnjujemo nekatere značilnosti sojenja treh sodnikov na tekmi. Ugotovili smo, da razlike med tremi sodniki v opravljeni poti gibanja po četrtinah niso bile velike. Vsi trije ... sodniki so bili izkušeni in so že nekaj let sodili tekme v trojici, zato je bila njihova mehanika sojenja v trojici že avtomatizirana. Tudi struktura deležev opravljene poti vseh treh sodnikov na tekmi v štirih hitrostnih razredih je bila zelo podobna. Največji delež celotne poti so hodili (od 34,3 do 39,9 odstotkov) in počasi tekli (od 30,4 do 36,9 odstotkov). Od 23,0 do 25,1 odstotkov poti so hitro tekli, zelo hitro so tekli le od 3,9 do 6,7 odstotkov poti. Nekoliko večje razlike med tremi sodniki v strukturi deležev opravljene poti po hitrostnih razredih so bile v posameznih četrtinah. Funkcionalni napor smo spremljali le za drugega in tretjega sodnika. Povprečen funkcionalni napor tretjega sodnika med tekmo, izražen z odstotkom povprečne frekvence srčnega utripa (%FSUmax), je bil precej nižji kot pri drugem sodniku. Tretji sodnik je bil osem let mlajši od drugega sodnika, 5 centimetrov nižji, 14,1 kilogramov lažji, imel je tudi manj maščobnega tkiva in je dalj časa zdržal med Conconijevim testom. Tretji sodnik je bil 82 odstotkov časa trajanja tekme na zmerni stopnji intenzivnosti napora (55-69 % FSUmax) in le 7,9 odstotkov časa na visoki stopnji napora (70-89 % FSUmax). Drugi sodnik pa bil 21,5 odstotkov časa na zmerni stopnji napora in 78,2 odstotka časa na visoki stopnji napora. Noben od njiju ni dosegel zelo visoke stopnje napora (nad 90 % FSUmax). Izsledki kažejo, da je raven napora sodnika med tekmo odvisna od njegovih telesnih značilnosti in njegove telesne pripravljenosti. Iz krivulj nihanja relativne frekvence srčnega utripa obeh sodnikov med tekmo lahko sklepamo, da je intenzivnost napora sodnikov med sojenjem odvisna od intenzivnosti dogajanja na igrišču. Izsledki te pilotske študije so lahko dobro izhodišče za oblikovanje hipotez, ki jih bomo lahko preizkušali z raziskavami na večjem vzorcu sodnikov.
    Vir: Košarkarsko sojenje [Elektronski vir] : zbornik raziskav (Str. 65-75 (PDF))
    Vrsta gradiva - e-članek ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3742897

    Povezava(-e):

    http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Monografije/Licen_Dezman-Kosarkarsko_sojenje.pdf

Vnos na polico