DIKUL - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Otroška slovstvena folklora na slovenski in avstrijski strani Koroške : doktorska disertacija
    Miklavc, Manja
    Doktorska disertacija z naslovom Otroška slovstvena folklora na slovenski in avstrijski strani Koroške je sestavljena iz uvoda in treh glavnih delov: jedrnega (A), empiričnega (B) in sklepnega (C). V ... uvodnem delu je opredeljen raziskovalni problem; navedene so predpostavke, namen in cilji raziskovanja; opisana je metodologija in struktura naloge; prikazana je zgodovina problema. Raziskava temelji na terenskem gradivu, zbranem v obdobju 2013-2014. V razpravi je pozornost namenjena slovstveni folklori v izvirni pojavni obliki, saj je folklorno in etnološko gradivo pridobljeno z neposredno naravno komunikacijo med udeleženci folklornega dogodka. Otroci in (naj)starejši pripoved pletejo in razpletajo z govorjeno besedo, s spremljajočo mimiko, gestikulacijo in gibanjem v prostoru. Živa komunikacija poteka v specifičnem okolju in okoliščinah pripovedovanja. Pri širokem teoretskem okviru obravnave raziskava upošteva interdisciplinarni pristop k problemu in išče relevantne vidike v slovstveni folkloristiki ter drugih humanističnih in družboslovnih vedah (etnologiji, literarni vedi, psihologiji, zgodovini, sociologiji idr.). Jedrni del se začenja z opisom pokrajine kot prostorske kategorije. Pri slovstvenem ustvarjanju je ključen izkustven ali življenjski prostor, iz katerega prihajamo in iz katerega izhajamo. V poglavjih so opisane zgodovinske, gospodarske in kulturne okoliščine v koroškem prostoru. Pokrajinska slikovitost kaže na kolektivno preteklost in socialno življenje ljudi. Razprava postopoma prehaja k otroku, ki ima pomembno vlogo kot nosilec in sprejemalec slovstvene folklore. Z obstoječimi raziskavami je predstavljen vpogled v otroško življenje. Opredeljeno je časovno obdobje otroštva. Z razvojnopsihološkega in pragmatičnega vidika je preučen simbolizem v otrokovem pripovedovanju zgodbe. V nadaljevanju so obravnavani folklorni žanri. Pri dojemanju žanra (ta izhaja iz besede genus, nem. Gattung, fr. in ang. genre, in pomeni obliko, način, vrsto) kot zgodovinske kategorije in osnovne enote, s katero je treba začeti klasifikacijo, se izognemo slovenskim težavam, ko si stojita nasproti dve stališči tako, da imata vrsta in zvrst navzkrižen pomen (Stanonik 2006: 590). Slovenistika je namreč po Matjažu Kmeclu od leta 1973/74 vztrajala pri nizu zvrst - vrsta (s poznejšim dodatkom žanr - podžanr), komparativistika z Jankom Kosom pa pri inverziji prvih dveh členov (vrsta - zvrst) (Juvan 2006: 151). Na splošno gre pri žanru za natančno določeno kategorijo znotraj literarne vrste, saj je nekakšna klasifikacija tretje ravni. Z upoštevanjem dosedanjih raziskovanj in klasificiranj so obravnavani otroški folklorni obrazci in prozna folklora. Dandanes je otrok razpet med tradicionalnim načinom življenja in sodobno tehnologijo, zaradi česar se vedenje o narodovi kulturi in oživitvi poleg (naj)starejših kot glavnih nosilcev slovstvene folklore na otroke prenaša tudi organizirano (javno). Raznolike oblike, ki otroku dajejo možnost, da se seznanja s slovstveno folkloro, so opisane v poglavju Nosilci slovstvene folklore in njeno poustvarjanje pri otrocih. Posebno poglavje je namenjeno sodobnim medijem in teoriji folklorizma, pri katerem je v ospredju zadovoljevanje estetskih in materialnih potreb. Navedeni so konkretni primeri v koroškem prostoru. V nadaljevanju je znanstveno opredeljeno pripovedovanje, iz katerega preidemo na folklorni dogodek, primarno obliko slovstvene folklore. Temu sledi daljše uvodno poglavje v empirični del doktorske disertacije. Orisan je potek terenskega dela, pri katerem je treba upoštevati celovitost komunikacijskega procesa: pripravo na terensko raziskavo; aktivno udeležbo in opazovanje na terenu ter kabinetno delo. Poudarjeni so nekateri opazovani vidiki dela. V empiričnem delu disertacije je prikazano in sistematizirano folklorno in etnološko gradivo, pridobljeno z metodo opazovanja in lastno udeležbo v folklornem dogodku. Terenska raziskava zajema mejni in slikovit geografski prostor - Mežiško dolino in Podjuno na slovenski in avstrijski strani Koroške. Upoštevane so tri ciljne skupine - otroci, (naj)starejši informatorji ter vzgojiteljice / učiteljice. Na podlagi zbranega gradiva je preučena besedna umetnost govorjenega jezika in stopnja medgeneracijske povezanosti. Edini sorazmerno oprijemljivi del folklornega dogodka so zapisana besedila, ki jim je mogoče slediti skozi zgodovino (Stanonik 1999: 51). Rezultat živega pripovedovanja med ljudmi je terenska zbirka folklornega in etnološkega gradiva, natančneje otroških folklornih obrazcev (zbadljivk / nagajivk, izštevank, tepežnic, ugank), prozne folklore (pravljic in povedk), anekdot in otroških spomink. V sklepnem delu je poudarek na primerjalni analizi in sintezi zbranega terenskega gradiva. Potrjene so hipoteze, prikazano je dejansko stanje o (ne)živosti slovstvene folklore v kmečkem in industrijskem prostoru. Rezultati kažejo na to, da je na Koroškem, kljub vsem dejavnikom (dvojezičnost, spremenjena socialna struktura kraja, opuščanje kmečkih opravil, dojemanje slovstvene folklore s prizvokom "starinskosti" oz. neaktualnosti, prodor množičnih medijev itd.), zanimanje za nesnovno kulturno dediščino in ohranjanje slovstvene folklore še vedno veliko, zato je treba skrbeti, da bodo mlajši še naprej sprejemali folklorno izročilo preteklosti in sedanjosti. Opisani so predlogi, kako otrokom približati slovstveno folkloro v vzgojno-izobraževalnih ustanovah oz. povečati zanimanje za folklorne žanre. Poudarjena je vrednota najstarejše besedne umetnosti, na osnovi katere se ohranja kulturni spomin in se tkejo pristne medsebojne vezi.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Gorinšek], 2015
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 61017954

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000726367 glavno skladišče GS II 726367 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...