DIKUL - logo
Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2024:
1.7. - 30. 8. 2024 ponedeljek - petek od 8.00 do 14.00, razen
29. 7. - 9. 8. 2024 - ko bo knjižnica ZAPRTA zaradi kolektivnega dopusta.
Julija, avgsta in septembra: zaprto ob sobotah.
Hvala za razumevanje.

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči

Članom naše knjižnice nudimo izposojo e-knjig v e-knjižnici BIBLOS
  • Razvoj prostorske predstavljivosti skozi likovno umetnost in matematiko [Elektronski vir] = Developing spatial representation through visual arts and mathematics : magistrsko delo
    Frantar, Martina, razredni pouk
    Razvoj prostorske predstavljivosti je prisoten tako pri predmetu likovna umetnost kot tudi pri matematiki. Glavna tema magistrskega dela je bilo odkrivanje razvoja te zmožnosti pri obeh predmetih. V ... teoretičnem delu v začetku predstavimo namen oziroma temeljno nalogo predmetov likovna umetnost in matematika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V nadaljevanju nato predstavimo pojem vizualnih metod, njihov pomen za učenčev razvoj ter likovno umetnost na splošno kot področje, ki v učnem procesu med drugim uporablja vizualne metode poučevanja. Ker predmet likovna umetnost v procesu šolanja družba velikokrat zanemarja, predstavimo, kakšen pomen ima ravno ta na otrokov razvoj, na to, kako otrok vidi svet in kako izraža svoje zaznave, sklepanje in razumevanje. Pri tem ne smemo zanemariti, da gre otrok v času odraščanja skozi različne faze razvoja. Likovnost v tem pogledu ni izjema. Razvojne stopnje likovnosti so različni avtorji sicer opredeljevali različno, mi pa smo za pričujočo raziskavo vzeli Lowenfelda (1981), ki faze razdeli na: fazo čečkanja, predsimbolno fazo, simbolno fazo in fazo realizma oziroma grafičnega realizma. Bodoči učitelji moramo pri načrtovanju, organizaciji, izvedbi učne vsebine, pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevati, da so učenci med seboj različni. Razlike med učenci sicer ne izvirajo nujno iz tega, da likovni razvoj delimo na več faz, ampak moramo upoštevati tudi, da lahko poleg ostalih vplivov na razlike med njimi vpliva tudi morebiten razkorak med stopnjami njihovega likovnega razvoja. Nekateri namreč lahko v razvoju prehitevajo, drugi zaostajajo. Zaradi tega je ključno, da pouk diferenciramo in individualiziramo. Pri načrtovanju razvoja prostorske predstavljivosti moramo upoštevati tudi štiri Piagetove stopnje kognitivnega razvoja, to so: senzomotorična stopnja (0–2 leti), predoperacionalna stopnja (2–7 let), stopnja konkretnih operacij (7–11 let) in stopnja formalnih operacij (11–15 let). Otrok po obeh opredelitvah razvojnih stopenj v posameznih fazah razvija tudi prostorske predstave. Pomembno je predstaviti tudi teorijo razvoja geometrijskih predstav po van Hielu. Zakonca van Hiele svoj model razvoja geometrijskih predstav razdelita na 5 stopenj, kjer so prve 3 značilne za čas osnovnošolskega šolanja, nato sledita še 2 fazi, ki pa sta značilni za kasnejši otrokov/človekov razvoj. Oba predmeta, tako likovna umetnost kot tudi matematika, namenjata pozornost tudi prostorski predstavljivosti. S povezovanjem teh dveh področij odpremo možnosti drugačne percepcije, ki jim določen problem približa na dva opazno različna načina. Prostorska predstavljivost je v okviru likovne umetnosti pomembna tako na področju oblikovanja v tridimenzionalnem prostoru – kiparstvu in arhitekturi, kot tudi pri risanju in slikanju. Matematika po drugi strani zajame sklop geometrije in merjenja ter orientacije v prostoru in ravnini. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali v primeru načrtnega razvijanja prostorske predstavljivosti v okviru enega predmeta lahko pričakujemo učinke tudi na drugem področju. Zanimal nas je vpliv prostorske predstavljivosti pri likovni umetnosti na splošno (matematično) prostorsko predstavljivost pri učencih. V raziskavo so bili vključeni učenci 3. razreda izbrane osnovne šole, kjer smo v začetku učne ure izvedli začetno, splošno (matematično) preverjanje prostorskih predstav, v osrednjem delu nato prostorsko predstavljivost razvijali preko likovne dejavnosti. V zaključku pa je sledilo končno preverjanje, ki je bilo ponovno matematično orientirano. Zanimalo nas je, kakšen je vpliv razvoja prostorskih predstav pri likovni umetnosti na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri izbranih matematičnih vsebinah, torej, ali gre za razvoj prostorske predstavljivosti v širšem smislu. Predvidevali smo, da naj bi analiza rezultatov pokazala izboljšane prostorske predstave, ko smo jih razvijali preko enega področja in opazovali vpliv na drugo področje – v osrednjem delu preko likovne umetnosti, medtem ko je bilo začetno in končno preverjanje usmerjeno v prostorske predstave pri izbranih matematičnih. Rezultati raziskave so pokazali, da se statistično pomembne razlike v prostorski predstavljivosti pred izvedeno dejavnostjo in po njej niso pojavile. Manjše razlike so bile sicer opazne, vendar te niso bile statistično pomembne. Enako smo opazili pri vplivu likovne dejavnosti na prostorsko orientacijo in prostorsko vizualizacijo učencev ter pri razlikah med spoloma. Rezultati raziskave bodo služili kot pomoč učiteljicam in učiteljem pri poučevanju učencev in razvoju njihovih prostorskih predstav.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Frantar], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 156093699

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico