Novice Čufar, Katarina
Les (Ljubljana, Online),
12/2018, Letnik:
67, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Les/Wood: Intervju prof. dr. Miha HumarKatarina Čufar
Prof. dr. Marko Petrič - prejemnik Zlate plakete Univerze v LjubljaniMilan Šernek
Franc Pohleven, prvi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani s ...področja lesarstvaMiha Humar
Srečanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo v letu 2018Katarina Čufar, Boštjan Lesar
J.u.A. Frischeis d.o.o. – podjetje s tradicijo in inovativnostjoJožica Mir
Prof. dr. Jože Resnik - zaslužni profesor Univerze v LjubljaniMilan Šernek
Urška Kovačič received the Award for the Associates of the University of Ljubljana
Urška Kovačič je prejela priznanje strokovnim sodelavkam Univerze v Ljubljani
Severe droughts have the potential to reduce forest productivity and trigger tree mortality. Most trees face several drought events during their life and therefore resilience to dry conditions may be ...crucial to long-term survival. We assessed how growth resilience to severe droughts, including its components resistance and recovery, is related to the ability to survive future droughts by using a tree-ring database of surviving and now-dead trees from 118 sites (22 species, >3,500 trees). We found that, across the variety of regions and species sampled, trees that died during water shortages were less resilient to previous non-lethal droughts, relative to coexisting surviving trees of the same species. In angiosperms, drought-related mortality risk is associated with lower resistance (low capacity to reduce impact of the initial drought), while it is related to reduced recovery (low capacity to attain pre-drought growth rates) in gymnosperms. The different resilience strategies in these two taxonomic groups open new avenues to improve our understanding and prediction of drought-induced mortality.
V letu 2017 so pri recenzijah člankov za objavo v reviji Les/Wood (letnik 66, številki 1 in 2) sodelovali številni recenzenti.Vsem se iskreno zahvaljujemo za hiter odziv ter poglobljene in kakovostne ...recenzije, ki so bile v veliko pomoč tako uredništvu kot avtorjem člankov. Želimo si, da bi se to sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Na Savski cesti 10 v Kranju so arheološka izkopavanja leta 2010 razkrila tri gradbene faze prazgodovinske poselitve. Ob bogatih keramičnih najdbah so bili iz vsake faze ohranjeni tudi ostanki ...lesenih stavb. V štirih jamah za sohe, ki pripadajo dvema stavbama, so bili najdeni kosi lesenih brun, ki so omogočili dendrokronološke analize in radiokarbonsko datiranje. Osrednji del prispevka obsega tipološko študijo keramičnega posodja. Ta je na podlagi primerjav z najdbami z drugih najdišč pokazala, da ima območje ob Savski cesti, podobno kot druge lokacije v Kranju, največ vzporednic med gradivom iz časa stopenj Ljubljana II in IIIa oz. Ha B3 in Ha C0 (v srednjeevropskem smislu). Opredelitev je nadgrajena z absolutno datacijo ostankov brun. Ta kaže, da je stavba 1A iz prve faze nastala v prvi polovici 8. st. pr. n. št. in stavba 2 druge faze najverjetneje na začetku druge polovice 8. st. pr. n. št.
Tree rings are natural archives of climate and environmental information with a yearly resolution. Indeed, wood anatomical, chemical, and other properties of tree rings are a synthesis of several ...intrinsic and external factors, and their interaction during tree growth. In particular, Intra-Annual Density Fluctuations (IADFs) can be considered as tree-ring anomalies that can be used to better understand tree growth and to reconstruct past climate conditions with intra-annual resolution. However, the ecophysiological processes behind IADF formation, as well as their functional impact, remain unclear. Are IADFs resulting from a prompt adjustment to fluctuations in environmental conditions to avoid stressful conditions and/or to take advantage from favorable conditions? In this paper we discuss: (1) the influence of climatic factors on the formation of IADFs; (2) the occurrence of IADFs in different species and environments; (3) the potential of new approaches to study IADFs and identify their triggering factors. Our final aim is to underscore the advantages offered by network analyses of data and the importance of high-resolution measurements to gain insight into IADFs formation processes and their relations with climatic conditions, including extreme weather events.
Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišču Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišča so bili ključni rezultati dendrokronoloških raziskav ...in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali sočasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišču Resnikov prekop pri Igu. Keramične najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izključno lovnih in odsotnost domačih živali. Arheobotanične raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umeščeno v dokaj naravno in vodnato okolje brez večjih vplivov človeka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišče Verd z ostanki neolitskega kolišča iz 5. tisočletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih koliščarskih poselitvenih točk na Ljubljanskem barju.
Walter Liese, 1926-2023 Čufar, Katarina
Les (Ljubljana, Online),
12/2023, Letnik:
72, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Prof. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (1926–2023) je bil vodilni znanstvenik, učitelj, mentor, direktor, vodja, predsednik IUFRO, večkratni častni doktor in ambasador znanosti na področju gozdarstva ...in lesarstva. Po diplomi in doktoratu iz gozdarstva je opravil pionirsko in izjemno življenjsko delo na področju elektronske mikroskopije ter biologije in zaščite lesa ter bambusa. V obdobju 1963–1991 je deloval kot profesor na Univerzi v Hamburgu, vodja inštituta za Biologijo in zaščito lesa in direktor Zveznega raziskovalnega centra za gozdarstvo in lesarstvo. Njegovo delo je imelo izjemen vpliv na razvoj znanosti in laboratoriji, ki jih je vodil, so bili referenčna točka za znanost o lesu in bambusu na svetu. Bil je aktiven član svetovne organizacije IUFRO in v letih 1977–1981 njen predsednik ter izjemen ambasador znanosti in povezovalec. Vsestransko je podpiral znanstveno skupnost v Sloveniji. Leta 1994 je kot prvi znanstvenik s področja gozdarstva in lesarstva prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani. Tudi po uradni upokojitvi je nadaljeval z raziskovalnim delom in ostal povezan s svetovno znanstveno skupnostjo.
Walter Liese, 1926-2023 Katarina Čufar
Les (Ljubljana, Online),
12/2023, Letnik:
72, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prof. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (1926–2023) je bil vodilni znanstvenik, učitelj, mentor, direktor, vodja, predsednik IUFRO, večkratni častni doktor in ambasador znanosti na področju gozdarstva ...in lesarstva. Po diplomi in doktoratu iz gozdarstva je opravil pionirsko in izjemno življenjsko delo na področju elektronske mikroskopije ter biologije in zaščite lesa ter bambusa. V obdobju 1963–1991 je deloval kot profesor na Univerzi v Hamburgu, vodja inštituta za Biologijo in zaščito lesa in direktor Zveznega raziskovalnega centra za gozdarstvo in lesarstvo. Njegovo delo je imelo izjemen vpliv na razvoj znanosti in laboratoriji, ki jih je vodil, so bili referenčna točka za znanost o lesu in bambusu na svetu. Bil je aktiven član svetovne organizacije IUFRO in v letih 1977–1981 njen predsednik ter izjemen ambasador znanosti in povezovalec. Vsestransko je podpiral znanstveno skupnost v Sloveniji. Leta 1994 je kot prvi znanstvenik s področja gozdarstva in lesarstva prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani. Tudi po uradni upokojitvi je nadaljeval z raziskovalnim delom in ostal povezan s svetovno znanstveno skupnostjo.
PDF
