Čas rdečih svinčnikov Žižek, Aleksander
Zgodovina za Vse,
07/2023, Letnik:
30, Številka:
2
Journal Article
Čas rdečih svinčnikov Dragan Matić: Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice : zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873-1889 in 1908- 1914 v pravosodnih fondih Arhiva ...Republike Slovenije. Vmes pa je država v pravosodni sistem vtaknila še varovalke, ki so poskrbele za to, da politika (in tisk) s preradikalnimi idejami ne bi ogrozila obstoja države oziroma ne bi (preveč) spodkopavala ugleda njenih institucij ali nosilcev moči. Temu so včasih rekli cenzura, njeno delovanje pa je po stoletju in pol zanimiv dokument časa ter ogledalo družbe, ki je tedaj stopala na pot demokratizacije in podružbljanja politike ter postajala podobna temu, kar označuje demokracije zahodnega tipa še dandanes. Politična zgodovina s strankarskimi programi, volitvami, politiki in njihovimi debatami zna biti za večino precej suhoparna zadeva, a na srečo obstajajo tudi izjeme - avtorji in dela, ki vse našteto zavijejo v okusen ovoj zanimive pripovedi, skrbno izbrane perspektive in originalnosti. Na srečo gre pri predstavljeni knjigi prav za tak grižljaj. Začetek nas najprej pouči o pomenu tiska, nas seznani s predmetom obravnave ter predstavi obe instituciji, ki sta »prispevali« gradivo za knjigo - državno tožilstvo in deželno sodišče v Ljubljani. Prvo obdobje (1873-1878) intenzivne germanizacije, razhoda mlado- in staroslovencev ter porajanja živahne »žurnalistične« dejavnosti je prinašalo izzive tako za novinarje in urednike, ki so si včasih želeli povratka »prave« cenzure, ko se je natančno vedelo, kaj je dovoljeno in kaj ne, kakor za pravosodne organe in policijo, ki je v gluhi noči pregledovala še sveže izvode in prežala na prekucuške ali žaljive članke. Med predmeti zaplemb tedaj srečamo poleg stalnih osumljencev (Slovenski narod, Slovenec) pogosto tudi Alešovčevega Brenclja, ki ga je od »resnih« listov ločevalo prav dejstvo, da je bil narejen za to, da smeši in biča napake v politiki in družbi. Vmes se kot jara kača ponavljajo prizadevanja za slovensko poslovanje sodišč - to se je za tiskovne zadeve zgodilo po letu 1883, čeprav se je že Jurčič sredi 70. let učinkovito boril za to ustavno pravico, in spričo spremenjenih družbenih razmer bolj ali manj duhoviti in izvirni »napadi« na »Nemce« in renegate. Za malce bolj žgečkljiv konec te periode je s svojim samomorom poskrbel nesrečni cesarjevič Rudolf (1889), ki ga je (in z njim vso habsburško hišo) bilo treba vsekakor obvarovati pred nepotrebno in neprimerno publiciteto. Popotovanje v preteklost slovenskega političnega tiska in njegove (ne)svobode, ki ga opravimo med branjem Matićeve knjige, je tudi zgodba o dozorevanju slovenske politične in medijske krajine, iznajdljivosti urednikov in založnikov pri izogibanju zaplembam in kaznim ter nenazadnje še en dokaz za to, da se v zgodovini malo stvari zgodi »na novo«: »Kmetija za kmetijo gre na boben, po drugih krajih pa se denar pri oknih ven meče: opominjamo le na dunajsko razstavo, na operno gledališče, na velikanske plače nekterih državnih služabnikov, na podpore, ki so se dajale in se še dajejo bankam, železnicam, služnim časnikom itd. itd.
Naš Hinko Smrekar, um. slikar in risar za vse Poznal sem tokove sveta : zapisi Hinka Smrekarja (zbral in uredil Damir Globočnik). Razen nesporne likovne nadarjenosti za izražanje v najrazličnejših ...tehnikah in materialih, o kateri pričajo umetnikova ohranjena in javnosti predstavljena dela, nam Globočnikova knjiga odstira še drugo, nič manj izvirno in samosvojo plat Smrekarjeve ustvarjalnosti - njegovo prozno, pesniško in publicistično dejavnost. Pomemben del njegove publicistične dejavnosti je predstavljalo zavzemanje za slovensko umetnost in umetnike, za katere bi po njegovo morala prevzeti odgovornost družba - zlasti njen najbogatejši sloj. V Smrekarjevih besedilih kar precejkrat naletimo na odkrite pozive po kupovanju domačih umetni ških del in s tem podpiranju slovenskih umetnikov, ki jih modno naziranje po krivici postavlja v senco tujcev in s tem peha v tujino, kjer požanjejo zasluženo slavo (Umetnost - luksuz?, Iz veže v sobe in salone). Prav za Cankarja je Smrekar tudi nezamenljiv »vir prve roke«, saj ga njegova pričevanja opisujejo med ustvarjalnim procesom, trenutki krize in seveda med sproščenim in nezmernim krokanjem s prijatelji iz dunajskega in ljubljanskega kroga, s svojim fantazijskim spisom (Ivana Cankarja drugo življenje in druga smrt) pa je Smrekar brez milosti nastavil zrcalo dvolični slovenski družbi, ki ceni in objokuje samo mrtve velikane, na žive (njega?) pa se požvižga in jih obsoja. Res je, Smrekar je poznal tokove sveta. V sebi je skrival iskro ustvarjalnosti, kopico darov za najrazličnejša področja umetnosti in neugnano ter nesmrtno radovednost, ki mu je dovoljevala, da se je na pristen način vedno znova čudil in navduševal nad vsakodnevnimi drobnimi čudeži. Znal je biti kritičen, zafrkantski, celo ciničen, a hkrati globoko občutljiv za krivice, bolečine in ponižanja malega človeka, kakršen je bil po poreklu tudi sam, dokler se s svojimi darovi in sposobnostjo ni povzpel daleč nad usodo, ki mu je bila sprva namenjena.
Komu spominek postaviti? Žižek, Aleksander
Zgodovina za Vse,
07/2022, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
O nekaterih spomenikih, ki jih opisuje v svoji najnovejši knjigi, smo lahko brali tudi v Zgodovini za vse. Slomškov primer nas spomni še na drugo razsežnost slovenskih spomenikov - nacionalni ...predznak, ki se mu v burnem 19. stoletju ni mogel izogniti niti škofov spomenik, nad katerim so si »marburgerski« mestni očetje pilatovsko umili roke in ga namesto na kak mestni trg porinili v cerkev, slovesnost ob odkritju pa oropali vsega blišča in veselja, udeležil pa se je ni niti Slomškov naslednik Stepišnik. Pesniško delovanje ni moglo preglasiti niti nacionalne »obremenjenosti« Anastasiusa Grüna, ki so ga s spomenikom na vogalu Križank počastili ljubljanski turnarji - mestna oblast je pokroviteljstvo nad spomenikom seveda odklonila, večinsko slovensko prebivalstvo pa je spomeniku nagajalo od postavitve dalje (demonstracije, mazaške akcije).
Ejduš, da je fajn Žižek, Aleksander
Zgodovina za Vse,
07/2022, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Zlasti v zadnjih letih (2014-2018) se je tudi pri nas na trgu znašlo precej del, ki obravnavajo Véliko vojno, kakor smo po novem tudi mi krstili prvo svetovno morijo - dobili smo nekaj prevodov ...evropskih in svetovnih del, organizirali nekaj razstav in posvetovanj na to temo, odkupili ali posneli nekaj (dokumentarnih) filmov, a v tej poplavi del in projektov še vedno najbolj prepričajo izdaje pričevanj iz »prve roke«. Besedam (in slikam) akterjev, ki so spopad spremljali iz »prve vrste« - iz rovov, taborišč, vojaških bolnišnic, mest v zaledju frontnih črt, smo še vedno pripravljeni verjeti največ in nas tudi najbolj pritegnejo. Za večino izmed nas so spomini velikih vojskovodij in politikov sicer zanimiva lektira, pri sebi pa vendarle vemo, da smo bolj kot njim podobni Švejku, ki se z obvezanim kolenom in z vozička, ki ga po praških ulicah potiska njegova gospodinja, dere: »Na Belgrad!
Ljudje in zemlja Žižek, Aleksander
Zgodovina za Vse,
07/2022, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Če je šlo literatu za zgodbo, za pričevanje, za ubeseditev življenja samega, to - kakor vemo, piše najboljše romane, gre pri tej knjigi za zbirko znanstvenih razprav, ki so nastajale skozi daljše ...obdobje, ki ga je avtor namenil tematiki, s katero se - kakor sam pravi, njegovi kolegi niti niso hoteli ukvarjati, vsaj s te plati ne. Predvsem gre pri njegovem pisanju za poglobljeno analizo agrar- nega gospodarstva Slovenije, ki se je je lotil že s svojo doktorsko disertacijo, posvećeno kmečkim dolgovom. Pri tem je moral diverzificirati dohodke, saj povprečna slovenska kmetija zgolj z dohodki od kmečke produkcije ni mogla preživeti, poskrbeti za preživetje številne družine in za polno zaposlitev družinskih članov, ker je bilo rok odločno preveč za površino, na kateri so živeli. To je vodilo v paradoks, ko je večinsko kmečko prebivalstvo zaradi vztrajanja pri neekonomičnih kulturah in načinih obdelave trpelo lakoto in se do zadnjega krčevito upiralo modernizaciji »od zgoraj« (četudi v lastno škodo), kakor beremo v poglavju o »boju med posevki« (Ajdovi žganci ali polenta). Pri njih socializem namreč ni »deloval« z izjemo agrarne reforme, ki je iz kmečkega proletariata naredila (zelo) male posestnike.
Laščani pod mikroskopom Žižek, Aleksander
Zgodovina za Vse,
01/2022, Letnik:
29, Številka:
1
Journal Article
O vsem tem nas avtorica pouči v razumljivem in primerno dolgem uvodu, nato pa se posveti jedru svoje raziskave, v kateri pa vedno znova najdemo reference na stvari, ki jih je omenila že v uvodnem ...splošno zgodovinskem pregledu, zato ga nikakor ne gre spregledati. Laški trg je morda ubral le malo bolj nekonvencionalno pot - ta se je začela že konec 18. stoletja, ko so začeli izkoriščati številne premogovnike v okolici, nadaljevala leta 1825 z ustanovitvijo Geyerjeve pivovarne in velikim požarom leta 1840, ki je pomenil prelomnico v urbanizaciji trga. Trg, ki je bil svoj čas sedež gospostva, okraja, deželskega sodišča, okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in občine se je v poznem 19. stoletju ujel tudi v za slovensko Štajersko značilna slovensko-nemška nasprotja, ki se odražajo tudi v (ne)natančnosti popisnih podatkov o občevalnem jeziku ter iz drugih štajerskih trgov in mest znano delitev na nemški trg in slovensko okolico.
