Background: Awareness and understanding of organ donation after brain death can significantly influence an individuals' perceptions of the issue.Objectives: The aim of this study was to determine the ...current level of awareness and perception of the Slovenian public regarding organ donation after brain death.Methods: A cross-sectional study was conducted using a questionnaire to collect data from a sample of 784 individuals. Inferential statistics were conducted using IBM SPSS version 25.Results: The research sample of the studied Slovenian population demonstrated support for organ donation after brain death, despite a relatively low level of awareness of the topic. Significant demographic differences emerged in respondents' perceptions of organ donation. Female respondents, individuals with higher levels of educational attainment, and those working in health and social care exhibited more positive attitudes. In contrast, the age group of 50 years and above obtained the lowest scores. Statistically significant differences in awareness levels were only observed among different work sectors, with individuals working in health and social care showing higher levels of awareness. A positive yet weak correlation was found between the awareness and perceptions regarding the topic.Conclusion: Raising public awareness is essential for promoting organ donation. This can be achieved through the dissemination of information on the subject by experienced professionals.
Background Patients in intensive care units are exposed to many factors that can negatively affect the quality of their sleep. Objective To describe the latest findings regarding sleep quality ...improvement in intensive care unit patients. Methods An integrative literature review was conducted in the CINAHL, PubMed, Cochrane Library, and MEDLINE databases in April and May 2023. The following keywords were used: intensive care units, promotion, sleep quality, and sleep. The Critical Appraisal Skills Programme tool was used to assess the quality of individual studies. Results Of 159 articles identified, 10 were included in the final analysis. The findings were grouped into 4 thematic categories: consequences of poor sleep quality, factors affecting sleep quality, pharmacologic ways to improve sleep quality, and nonpharmacologic ways to improve sleep quality. Discussion Various pharmacologic and nonpharmacologic treatments are used in clinical settings. Nonpharmacologic interventions include sleep masks, earplugs, reductions in alarm volume, and reductions in nighttime interventions. Relaxation techniques include aromatherapy, music therapy, and acupressure. Conclusions The most effective way to improve sleep for intensive care unit patients is to use a combination of pharmacologic and nonpharmacologic interventions. Among the latter, the use of earplugs and sleep masks is simplest.
Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja ...medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila.Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi.Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.
Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja ...medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila. Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi. Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.
Uvod: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim ...usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test).Rezultati: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem ( = 3,55, s = 1,064, p < 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev ( = 3,70, s = 0,856, p < 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p > 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja.Diskusija in zaključek: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.
Uvod: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim ...usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test). Rezultati: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem ( = 3,55, s = 1,064, p < 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev ( = 3,70, s = 0,856, p < 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p > 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja. Diskusija in zaključek: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.
