Izhodišča: Nenujne kontrolne obravnave na sekundarni ali terciarni ravni pogosto določi napotni zdravnik sam ob zadnji obravnavi. Po preteku veljavnosti predhodne napotnice mora družinski zdravnik ...le-to ponovno izdati oz. opredeliti, da je potrebna. Ob vse večjih administrativnih obremenitvah družinskih zdravnikov se zdi dodatna vloga družinskega zdravnika kot t. i. »vratarja« pri izdajanju nenujnih kontrolnih napotnic nepotrebna. Cilj te študije je izračunati stroškovno in časovno obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic in predlagati bolj smotrno ureditev.
Metode: Gre za presečno kvantitativno študijo. Podatki o izdanih napotnicah in skupno opravljenem delu izvirajo iz avtomatskega beleženja statističnih podatkov v računalniškem programu IRIS. Zbrani so za devet ambulant družinske medicine v enoti Center Zdravstvenega doma Ljubljana v obdobju od 1. 3. 2018 do 30. 6. 2018.
Rezultati: Skupno je bilo pregledanih 7.340 napotnic. Kontrolne napotitve so predstavljale 37 % (2.720 napotnic) vseh napotitev oz. 75 napotnic mesečno na ambulanto. Od tega jih je bilo 90 % (2.453 napotnic) izdanih zaradi nenujnega bolezenskega stanja. Kar 86 % (2.104 napotnic) nenujnih kontrolnih napotnic je bilo izdanih brez opravljenega kliničnega pregleda. Za izdajanje nenujnih kontrolnih napotnic je družinski zdravnik povprečno porabil 68 minut na teden (3,5 % delovnega časa). Porabljeni čas ustreza 10 obravnavam bolnika v ambulanti družinskega zdravnika. Za izdajanje kontrolnih napotnic je ambulanta družinske medicine povprečno mesečno obračunala 255 € oz. 6 % vseh obračunanih storitev. Mesečni strošek za vse zdravstvene time v Sloveniji na račun napotnic bi tako znašal 203.191 €, mesečna časovna obremenitev pa 2,8 % delovnega časa.
Zaključek: Administrativna obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic tako po času kot tudi stroških pretirano obremenjuje ambulante družinskega zdravnika, na da bi pri tem družinski zdravnik imel bistveno strokovno vlogo. Zato članek predstavi model ureditve izdajanja napotnic, ki bi odpravil nepotrebne administrativne obremenitve ter omogočil bolj sistematizirano napotovanje akutnih poslabšanj pri kroničnih boleznih.
PDF